Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
»Če kdo išče besedno zvezo, ki vsebuje vodo in begunce, bi ponudil predvsem utapljanje«
Svet Evrope ni Svet Evropske unije, niti Evropski svet. EU ima 28 držav članic, Svet Evrope pa 47: od Albanije do Črne gore, ki se je organizaciji pridružila zadnja. In če so se države povezale v Unijo predvsem zaradi gospodarskih nagibov, se od leta 1949 pridružujejo Svetu Evrope z namenom, da bodo spoštovale načelo vladavine prava in človekove pravice. Eden pomembnejših dosežkov Sveta Evrope je bilo leta 1950 sprejetje mednarodne pogodbe za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske konvencije o človekovih pravicah, na podlagi katere je bilo v Strasbourgu ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice. Eden zadnjih projektov pa je od aprila lani delujoča platforma za zaščito novinarjev.
V Svetu Evrope, ki ima sedež v Strasbourgu, od leta 1995 dela tudi Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim se je srečala Nataša Štefe, na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu ob plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Na dan njunega pogovora so nekaj hodnikov ali stavb stran evropski poslanci razpravljali o tem, da je dogovor Evropske unije s Turčijo glede rešitve migrantske krize vprašljiv z vidika človekovih pravic in mednarodnega prava, da so begunci in migranti ljudje, ne pa blago.
Dan prej je visoki komisar združenih narodov za begunce Filippo Grandi opozoril poslance, da je begunska kriza lahko trenutek, v katerem lahko Evropska unija okrepi vrednote, zaradi katerih je bila ustanovljena. In dva dni po ponedeljkovi burni razpravi o Turčiji je predsednik parlamenta Martin Schulz poslal grškega poslanca Elefteriosa Zinadinosa iz parlamentarne dvorane zaradi žaljivih izjav.
Šestinšestdeset let po sprejetju Evropske konvencije o človekovih pravicah je stanje na tem področju za Matjaža Grudna predvsem skrb zbujajoče. “Trend je negativen,” pojasnjuje Gruden in doda, da imajo številne države »težave« pri izpolnjevanju standardov in pravil, ki jih je Svet Evrope postavil na teh področjih, ne le zaradi posledic trenutnih prehodnih težav ali pomanjkanja izkušenj, ampak pogosto zaradi pomanjkanja politične volje in načrtnih političnih dejanj držav članic.
“Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se pojavljajo določena stališča in poskusi, da se postavi pod vprašaj sam koncept, da se o stvareh, kot so človekove pravice in demokracija, pogovarja in ureja med državami na področju mednarodnih inštrumentov, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah.”
Ponedeljkov dogovor EU s Turčijo odpira predvsem vprašanje kolektivnega vračanja beguncev, dodaja Matjaž Gruden, ki nikakor ne nasprotuje skupni evropski celoviti humani rešitvi begunske krize. “Vprašanje pa dejansko je, ali je to korak k takšni rešitvi.”
“To ni le pravni problem, ampak je civilizacijski problem,” pravi Matjaž Gruden. V pogovoru se dotakne tudi vprašanja, kam nas lahko pripelje »orbanovsko« reševanje begunske krize, in svojega pogleda na naraščajoče sovraštvo do tujcev v Sloveniji. “Realnost nam kaže, da populističen odnos ne rešuje situacije, ampak jo le slabša. Ravno zaradi tega, ker se ne spoštuje določenih norm.”
“Učinkovita, racionalna in humana rešitev te situacije zahteva, da imamo drugačen odnos do beguncev. In da sprejmemo, da bodo nekateri od teh ljudi prišli in ostali tukaj. Brez tega ne bomo mogli vzpostaviti sistema, nad katerim bi imeli nadzor.”
– Matjaž Gruden
Matjaž Gruden ponuja tri točke za rešitev begunske krize, a zdi se, da za te humane, pa tudi racionalne rešitve v Evropi ni prave politične volje. »Žal Evropa v tem trenutku ponuja širok asortima slabih zgledov,« je prepričan Matjaž Gruden.
Kar opazujemo pod sintagmo »begunska kriza«, je naša nemoč odziva na realno situacijo. “Zavedati se moramo, da bodo nekateri od teh beguncev ostali pri nas.”
V pogovoru tudi o argumentu, »da so begunci popolnoma druga kultura«, o strahu pred islamizacijo Evrope ter o kategorizaciji ekonomskih migrantov.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim smo se pogovarjali o stanju človekovih pravic in svoboščin po Evropi in o razvoju begunske krize ter predsodkih in nestrpnosti do tujcev, ki jo spremljajo.
»Če kdo išče besedno zvezo, ki vsebuje vodo in begunce, bi ponudil predvsem utapljanje«
Svet Evrope ni Svet Evropske unije, niti Evropski svet. EU ima 28 držav članic, Svet Evrope pa 47: od Albanije do Črne gore, ki se je organizaciji pridružila zadnja. In če so se države povezale v Unijo predvsem zaradi gospodarskih nagibov, se od leta 1949 pridružujejo Svetu Evrope z namenom, da bodo spoštovale načelo vladavine prava in človekove pravice. Eden pomembnejših dosežkov Sveta Evrope je bilo leta 1950 sprejetje mednarodne pogodbe za zaščito človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Evropske konvencije o človekovih pravicah, na podlagi katere je bilo v Strasbourgu ustanovljeno Evropsko sodišče za človekove pravice. Eden zadnjih projektov pa je od aprila lani delujoča platforma za zaščito novinarjev.
V Svetu Evrope, ki ima sedež v Strasbourgu, od leta 1995 dela tudi Matjaž Gruden, od januarja lani na položaju direktorja za strateško načrtovanje. Z njim se je srečala Nataša Štefe, na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu ob plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta. Na dan njunega pogovora so nekaj hodnikov ali stavb stran evropski poslanci razpravljali o tem, da je dogovor Evropske unije s Turčijo glede rešitve migrantske krize vprašljiv z vidika človekovih pravic in mednarodnega prava, da so begunci in migranti ljudje, ne pa blago.
Dan prej je visoki komisar združenih narodov za begunce Filippo Grandi opozoril poslance, da je begunska kriza lahko trenutek, v katerem lahko Evropska unija okrepi vrednote, zaradi katerih je bila ustanovljena. In dva dni po ponedeljkovi burni razpravi o Turčiji je predsednik parlamenta Martin Schulz poslal grškega poslanca Elefteriosa Zinadinosa iz parlamentarne dvorane zaradi žaljivih izjav.
Šestinšestdeset let po sprejetju Evropske konvencije o človekovih pravicah je stanje na tem področju za Matjaža Grudna predvsem skrb zbujajoče. “Trend je negativen,” pojasnjuje Gruden in doda, da imajo številne države »težave« pri izpolnjevanju standardov in pravil, ki jih je Svet Evrope postavil na teh področjih, ne le zaradi posledic trenutnih prehodnih težav ali pomanjkanja izkušenj, ampak pogosto zaradi pomanjkanja politične volje in načrtnih političnih dejanj držav članic.
“Še bolj skrb zbujajoče pa je, da se pojavljajo določena stališča in poskusi, da se postavi pod vprašaj sam koncept, da se o stvareh, kot so človekove pravice in demokracija, pogovarja in ureja med državami na področju mednarodnih inštrumentov, kot je Evropska konvencija o človekovih pravicah.”
Ponedeljkov dogovor EU s Turčijo odpira predvsem vprašanje kolektivnega vračanja beguncev, dodaja Matjaž Gruden, ki nikakor ne nasprotuje skupni evropski celoviti humani rešitvi begunske krize. “Vprašanje pa dejansko je, ali je to korak k takšni rešitvi.”
“To ni le pravni problem, ampak je civilizacijski problem,” pravi Matjaž Gruden. V pogovoru se dotakne tudi vprašanja, kam nas lahko pripelje »orbanovsko« reševanje begunske krize, in svojega pogleda na naraščajoče sovraštvo do tujcev v Sloveniji. “Realnost nam kaže, da populističen odnos ne rešuje situacije, ampak jo le slabša. Ravno zaradi tega, ker se ne spoštuje določenih norm.”
“Učinkovita, racionalna in humana rešitev te situacije zahteva, da imamo drugačen odnos do beguncev. In da sprejmemo, da bodo nekateri od teh ljudi prišli in ostali tukaj. Brez tega ne bomo mogli vzpostaviti sistema, nad katerim bi imeli nadzor.”
– Matjaž Gruden
Matjaž Gruden ponuja tri točke za rešitev begunske krize, a zdi se, da za te humane, pa tudi racionalne rešitve v Evropi ni prave politične volje. »Žal Evropa v tem trenutku ponuja širok asortima slabih zgledov,« je prepričan Matjaž Gruden.
Kar opazujemo pod sintagmo »begunska kriza«, je naša nemoč odziva na realno situacijo. “Zavedati se moramo, da bodo nekateri od teh beguncev ostali pri nas.”
V pogovoru tudi o argumentu, »da so begunci popolnoma druga kultura«, o strahu pred islamizacijo Evrope ter o kategorizaciji ekonomskih migrantov.
Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora!
Število primerov nasilja nad zaposlenimi v zdravstvu se povečuje. Gre za grožnje, pisne ali osebne, fizične ali besedne, za sovražne zapise na družbenih omrežjih, napade z orožjem in drugimi predmeti. Podatki kažejo, da nasilje na svojem delovnem mestu občuti povprečno 70 odstotkov zaposlenih v zdravstvu. O napadih v prejšnjih letih smo poročali tudi iz zdravstvenih ustanov v slovenski Istri, žal celo o smrtnih žrtvah. Zdravstveni delavci že dolgo opozarjajo na to, da je marsikdo soočanje z nasiljem že začel sprejemati kot del službe.
Lani so pri Gorski reševalni zvezi Slovenije izvedli rekordnih 667 intervencij, pri katerih so v 55 odstotkih pomagali tujim državljanom. Letos je bilo do zdaj v gorah manj nesreč, kot jih je bilo ta čas lani, a s povečevanjem obiska in turizma lahko pričakujemo več nesreč, ki se pogosto zgodijo tudi zaradi nepripravljenosti in neustrezne opreme. Kako opremljeni hodijo tuji obiskovalci v naše gore, koliko so seznanjeni z zahtevnostjo izbranih planinskih poti in kje iščejo informacije?
"Evalvacija bi morala biti vedno zadnji korak vsake reforme, saj nam pove, kaj je šlo narobe, kaj je bilo dobro in kaj je še treba narediti," pripoveduje dr. Matej Babšek, strokovnjak na področju socialnega varstva, ki je v svoji doktorski nalogi analiziral in ocenil reorganizacijo centrov za socialno delo leta 2018.
Irska je velika za dobre tri Slovenije, ima 4,7 milijona prebivalcev. Obe državi se soočata s podobnimi prometnimi izzivi, predvsem kako zagotoviti učinkovit javni promet in periferijo bolje povezati z mesti. Na Irskem želijo s konkretnim akcijskim načrtom v naslednjih letih občutno povečati število uporabnikov javnega prometa in hkrati vsaj za 10 odstotkov zmanjšati število prevoženih kilometrov z avtomobili na fosilna goriva. Kako bodo ozelenili javni promet? Katere so še druge prakse, ki bi jih morda kazalo posnemati? Kako trajnostno urejajo promet v prestolnici Dublin in kaj je knjižnica koles?
V zadnjih dveh desetletjih se je potrjeno pomanjkanje zdravil v Evropi povečalo za dvajsetkrat. Je kot bolezen, ki se vsako leto poslabša, zdravila pa še ni. Od več kot 5000 registriranih je na slovenskem trgu motena oskrba s približno 300 zdravili, odmeva zlasti pomanjkanje antibiotikov, zelo pereč problem je tudi motena oskrba z zdravili za kronične in redke bolezni. Kakšni so vzroki v ozadju motenj v preskrbi z zdravili, kako jo občutijo zdravniki in pacienti ter kakšno oviro predstavlja pri delu v lekarnah?
Možnost prostovoljne odločitve za 30-urni delovnik, ki hkrati zaposlenemu zagotavlja vse pravice polne zaposlitve, je eden izmed predlogov iz osnutka novele zakona o delovnih razmerjih, ki ga je prejšnji teden poslalo v javno obravnavo ministrstvo za delo. S sprejemom se zelo mudi zaradi rokov za implementacijo evropske zakonodaje, zato bo javna razprava trajala le še nekaj dni. Čeprav zakonsko podlago za 30-urni delovnik s tem šele dobivamo, so nekatera podjetja tako organizacijo dela že preizkusila in tudi uveljavila in bo vsaj v nekaterih branžah skoraj zagotovo postal stalnica, podobno kot delo od doma. Kakšne so praktične izkušnje, prednosti, spremembe, kakšne so pasti takšne ureditve, ki je ob vse pogostejši praksi nenehne dostopnosti in tudi vse pogostejši izgorelosti vse bolj nujen ukrep?
Tigrasti komarji vsako leto razširijo svoj življenjski prostor v nekaj novih evropskih regij, hitro se širijo tudi japonski komarji, na Cipru se je lani uspela uveljaviti tudi populacija komarja ščitarja, ki sicer mrzlih evropskih zim do zdaj ni mogla preživeti. Nove invazivne vrste komarjev pa prenašajo tudi viruse, ki povzročajo bolezni, s katerimi do zdaj v Evropi nismo imeli opravka. Mikrobiologinja dr. Nataša Knap Gašper z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo opisuje, kako so invazivne vrste sploh prišle v Evropo, hkrati pa izriše življenjske prostore komarjev in možne ukrepe za preprečevanje njihovega širjenja in zaščito pred boleznimi. Naša dopisnica iz Zagreba Tanja Borčić Bernard pa pojasni hrvaški načrt za zmanjševanje števila komarjev, ki vključuje izpuščanje sterilnih samcev v okolje.
Za marsikaterega kupca je nakup rabljenega vozila še vedno privlačen. Je pa zahtevnejši od nakupa novega, saj ima rabljeno vozilo že svojo zgodovino, ki je kupci praviloma ne poznajo. Na tržnem inšpektoratu opozarjajo na pasti, ki vas lahko doletijo, če se nakupa rabljenega avtomobila lotevate s preveliko mero zaupanja. Svetujejo, da je treba pred nakupom z vso skrbnostjo pregledati in preveriti, ali ima vse lastnosti, ki so jih prodajalci navedli v oglasu.
V zadnjega pol stoletja se je številčnost populacije sladkovodnih živalskih in rastlinskih vrst zmanjšala za 83 %, izginilo je 30 % sladkovodnih ekosistemov, pod različnimi stopnjami zaščite pa je vsega 17 % svetovnih vodotokov. Na Balkanu teče še nekaj zadnjih divjih rek v Evropi, a tudi te so zaradi klimatskih sprememb, neodgovornega razvoja, hidroelektrarn, onesnaženja in številnih drugih ekonomskih in neekonomskih dejavnikov vedno bolj ogrožene. Zato so pred nekaj dnevi v Karlovcu, mestu štirih rek, pod pokroviteljstvom globalne okoljevarstvene organizacije The Nature Conservancy v sodelovanju z nevladnimi okoljskimi združenji iz petih držav nekdanje Jugoslavije zagnali projekt United for Rivers, Združeni za reke, pod okriljem katerega želijo v prihodnjih letih zaščiti 400 kilometrov strug na trinajstih rekah.
V dveh mesecih je Sudan zapustilo skoraj pol milijona ljudi. V Darfurju živi več kot 5,6 milijona otrok, 270 tisoč jih je na novo razseljenih zaradi konflikta. Do začetka tega meseca so ubili več kot 330 otrok, skoraj 2.000 ranili. Z gosti analiziramo, kaj se dogaja v Sudanu, zakaj ta vojna ni v središču medijskega poročanja in zakaj Tomo Križnar pravi, da velesile tam izvajajo politiko: "ubij sužnja s sužnjem"?
Izredni profesor dr. Rok Zupančič z Obramboslovnega raziskovalnega centra Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani je prepričan, da so sedanje razmere na severu Kosova zelo napete. Rešitve za pomiritev strasti pa še ne vidi zelo hitro. Pravi, da je kosovska družba v zadnjih mesecih stopila vsaj sedem korakov nazaj v smeri sobivanja. Spregovori o tem, komu konflikt na severu Kosova koristi, o tem, kakšen je v resnici kosovski premier Albin Kurti, in kakšni so interesi velikih mednarodnih sil na Kosovu. Predstavi tudi enega izmed redkih primerov dobre prakse etničnega sobivanja in spregovori o tem, zakaj Slovenija nima tako velike politične vloge na Kosovu, kot si predstavlja.
Čeprav se letos bolj kot požarov bojimo poplav, je treba biti pripravljen na vse. Prihodnji mesec bo minilo leto od katastrofe na Krasu, ko smo ugotavljali, da Slovenija pri gašenju velikih gozdnih požarov ni dovolj samooskrbna. Sledile so obljube o boljši opremi, nakupu gasilskih letal in finančni pomoči. Damjan Zorc s svojima gostoma preverja trenutno stanje naših služb za reševanje in zaščito.
Slovenija je zelo slabo povezana s svetom, naša letalska povezljivost je celo med najslabšimi v Evropi. Ker so bili vsi poskusi spodbujanja boljših letalskih povezav do sedaj neuspešni, se je ponovno začelo govoriti o tem, da bi morala imeti Slovenija svojega letalskega prevoznika.
Ne glede na to, ali bo Slovenija uspela s kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta v Organizaciji združenih narodov, je na mestu debata o dejanskem pomenu in vlogi mednarodnih organizacij, ki temeljijo na ureditvi po koncu II. svetovne vojne. Kaj se v resnici dogaja z reformo Varnostnega sveta? Kaj je z mednarodno diplomacijo?
Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kaj o postavljanju vetrnih elektrarn na Pohorju pravijo nekateri krajani, civilna iniciative, planinci in župana Slovenske Bistrice ter Zreč? V studiu z gosti pojasnjujemo tudi postopke in dileme umeščanja teh vetrnih elektrarn v okolje.
Na Pohorju naj bi zraslo 56 vetrnih elektrarn. Kako je mogoče, da investitor načrtuje vetrnico samo 150 metrov stran od bivalnega objekta? Zakaj postavljanje pred dejstvo ni pravi pristop pri pridobivanju zaupanja v vetrno energijo?
Recep Tayyip Erdogan ima pred seboj novih pet let na čelu Turčije, ki, kot kaže ostaja tudi pri predsedniškem sistemu. Rezultat kaže tudi na polarizirano turško družbo. Kaj pa bo to v prihodnosti pomenilo za regijo od Bližnjega vzhoda do Črnega morja ter Evropske unije? V Vročem mikrofonu analiziramo turške volitve.
Po letu 1960 so se vrstile zime in poletja umetne inteligence, obdobja neuresničenih napovedi in leta izjemnih dosežkov. Umetna inteligenca, digitalizacija, avtomatizacija in ogromne količine podatkov prinašajo izzive, priložnosti in pasti. Na nedavnem posvetu, ki so ga pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbiramo poudarke, mnenja, napovedi in opozorila, ter še razlago Turingovega testa, ki ga je novejša različica jezikovnega modela Chat GPT opravila letos, kar nas lahko veseli, hkrati pa tudi skrbi.
Beg kadra iz gostinstva je v zadnjih dveh letih po epidemiji koronavirusne bolezni postal še očitnejši. V javnosti so se pred kratkim pojavile informacije, da želi premier Robert Golob že letošnjo turistično sezono reševati z delavci s Filipinov, kjer namerava vlada odpreti konzulat. Je to sploh lahko rešitev, glede na to, da slovenski turizem temelji na doživetjih, ki jih ponujajo slovenski običaji in tukajšnji prebivalci? Kako reševati zagato, s katero se spoprijemajo tudi v drugih gospodarskih panogah?
Zakon o potrošniških kreditih v 22. členu že vrsto let določa, da morajo banke tistim kreditojemalcem, ki svoja posojila delno ali v celoti predčasno poplačajo, vrniti sorazmerni del stroškov, nastalih ob najemu kredita.
Neveljaven email naslov