Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
So varnostne nadgradnje v nuklearko zamaknjene zaradi pomanjkanja denarja?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
“Vzrok je v pomanjkanju denarja. To je napačen razlog. Pri jedrski varnosti ekonomski razlogi ne bi smeli imeti nobene vloge. Jedrska industrija tudi v Krškem trdi, da je varnost na prvem mestu. Če bi to bilo res, bi morala uveljaviti varnostne ukrepe. Če pravi, da jih je preložila zaradi pomanjkanja denarja, varnost očitno ni več na prvem mestu. Če je to sistemski simptom, imamo težavo.”
Andrej Stritar iz Uprave RS za jedrsko varnost pravi, da imajo v upravi enake skrbi kot Greenpeace, saj so oboji zainteresirani za čim višjo varnost: “Mi kot upravni organ in operater elektrarne pa smo soočeni z realnostmi tega sveta, kjer so seveda tudi finance en del realnosti.”
V nuklearki so po nesreči v Fukušimi leta 2011 pripravili ambiciozen načrt posodobitev, ki ga je uprava odobrila. V roku dveh let so naredili nekaj ključnih posodobitev, ki so dodatno povečale varnost. Toda ambicije so bile še večje, vendar so jih zamaknili za nekaj let: “Izkazalo se je, da dejansko nihče ni bil sposoben vsega tega ponuditi. Ne samo, da je bilo zelo drago tisto, kar so ponudili, ampak v tako kratkem času se niti ne bi dalo narediti.”
Nekatere evropske države so zaradi staranja reaktorjev v svoji bližini že zaskrbljene. “Države, kot so Italija, Avstrija, Luksemburg in Nemčija, opažajo, da se težave na področju jedrske varnosti kopičijo – ne le v Sloveniji, tudi v Belgiji in Ukrajini. Lahko bi ukrepale, med drugim bi se lahko sklicevale na Konvencijo o čezmejni presoji vplivov na okolje. Pričakovati je tudi vse več vprašanj Evropske komisije.” Haverkamp sicer meni, da se ne bi smeli vtikati v odločitve posamezne države, toda sprejete bi jih morali na podlagi jasnih informacij.
Nuklearna elektrarna Krško je poskusno začela obratovati že leta 1981. Po prvotnih načrtih naj bi komercialno obratovala 40 let, torej do leta 2023. Dr. Andrej Stritar z urada za jedrsko varnost pravi, da so v preteklih letih v nuklearki sisteme posodobili, tako da lahko obratuje še nadaljnjih 20 let.
“Odločitev o podaljšanju obratovanja je komercialna. Kot uprava za jedrsko varnost smo odobrili spremembo njihovega temeljnega dokumenta, ki se mu reče varnostno poročilo, tako da je bilo za vse tiste dele, katerih trajanje je bilo omejeno na 40 let, to podaljšano na dobo 60 let. Ampak to je samo eden od pogojev. O tem, ali bo objekt obratoval dalje, odločata lastnika – GEN energija v Sloveniji in HEP na Hrvaškem. Podaljšanje sta potrdila že lani.”
Andrej Stritar pojasnjuje, da presoje vplivov na okolje še ni bilo, saj naj bi bilo obratovanje nuklearke podaljšano šele leta 2023: “Do takrat je še sedem let in ni rečeno, da ne bo narejena.” Če bo presoja negativna, pa Stritar pravi, da bodo morali odločitve spremeniti.
Dodatne varnostne zahteve jedrsko energijo dražijo. Haverkamp meni, da si Slovenija ne bo mogla privoščiti zgraditi nove jedrske elektrarne.
“Krškega dve ne bo. Vzrok je preprosto v tem, da se ne izide. Pri novi jedrski elektrarni je treba upoštevati veliko več varnostnih dejavnikov. Ni mogoče popolnoma izključiti nesreče, kot smo jo videli v Fukušimi ali v Černobilu, tveganje je mogoče le zmanjšati. Stroški varnostnih ukrepov so danes tako visoki, da jedrska energija ne more več tekmovati z razumnejšimi čistimi rešitvami, kot sta vetrna ali sončna energija. Jedrske elektrarne Krško 2 tako nikoli ne bodo zgradili.”
Medtem ko se vse manjša konkurenčnost jedrske energije okoljevarstveniku zdi logična, se Stritar razmeram na trgu čudi. “Gledam, kaj se dogaja na trgu elektrike, in nič ne razumem. Kako, da je elektrika v Evropi zdaj tako poceni, mi ni jasno. Poslušam razlage, a po zdravi pameti mi ni jasno, kako je to mogoče. In ta nizka cena za marsikoga ni koristna. Vse večji problem imamo s TEŠ-em. Nuklearka sicer še ni pod vodo, ampak stanje je bistveno slabše, kot je bilo. V drugih državah že razmišljajo o zapiranju nukleark. Če bo zmanjkalo denarja oziroma če bodo zaradi pomanjkanja denarja jedrsko varnost res začeli krčiti, bo treba povzdigniti glas.”
V posavskem jedrskem lokalnem partnerstvu opozarjajo, da je vlada 10. marca sprejela besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025. Resolucija je zakonska podlaga za umestitev suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva, kar bo po mnenju lokalnega partnerstva zahtevalo nov jedrski objekt.
Na Upravi RS za jedrsko varnost zatrjujejo, da se glede suhega skladišča ni začel še noben upravni postopek. “Tako da ni bilo še nobenega formalnega razloga, da bi se postopek začel.”
Stritar pravi, da ne gre za nov jedrski objekt. »Samo obstoječi objekt bodo spremenili. Upravljavec bo del svojega procesa, to je skladiščenje izrabljenega goriva, ki je zdaj v bazenu, prestavil v suhe zabojnike, ki so bistveno bolj varni. To bo naredil na svoji lokaciji, pod svojim upravljanjem, tako da bo to samo nekaj, kar se spremeni znotraj samega objekta. Nov objekt bi bil, če bi šlo za drugega upravljavca, za druge ljudi, drugo organizacijsko strukturo.«
Če bi šlo za nov objekt, bi pri postopkih morala sodelovati javnost. Stritar zatrjuje, da ničesar ne skrivajo: “Jaz nimam nič proti temu, da se javnost vključi. Moj nasvet je, da naredimo tudi presojo vplivov na okolje.”
Haverkamp meni, da gre za odločitev države, toda ob tem bi morale biti jasne vse informacije glede podaljšanja obratovanja: “Pomembno je, da slovenska vlada sprejme odločitve na podlagi jasnih informacij. Trenutno jih sprejema na osnovi razmerij moči, uveljavljenih načinov delovanja, ne pa na osnovi primerjave obstoječih možnosti.”
Mednarodnega specialista za energetsko politiko in nuklearno fiziko skrbi premajhno vključevanje javnosti v razpravo o podaljšanju obratovanja krške nuklearke.
Sanja Rokvič iz posavskega jedrskega lokalnega partnerstva izpostavlja, da je uprava za jedrsko varnost podaljšala življenjsko dobo reaktorske posode s 40 na 60 let brez presoje vplivov na okolje in brez čezmejne presoje vplivov na okolje, torej brez sodelovanja javnosti. Niso naredili presoje vseh vplivov na okolje, kar priporočajo podpisane okoljske konvencije in direktiva EURATOM. Prav tako ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje.
Sanji Rokvič se zdi problematična tudi odločitev za zidavo suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva v Krškem, ki je zapisna v resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025, brez seznanitve javnosti.
“Lokalno prebivalstvo sploh ne ve, kaj se dogaja.”
Na očitke o premajhnem sodelovanju z javnostjo Stritar izpostavlja lanski občinski svet občine Krško, na katerem so želeli pojasniti, kaj se dogaja. “Vendar ni bilo nikogar, ki bi nas kaj vprašal.” V lokalnem partnerstvu odgovarjajo, da je bil dogodek sklican v času dopustov in da javnost tudi sicer v odločitve ni dovolj vključena.
Stritar pravi, da so pripravljeni priti kamorkoli in vse pojasniti, a ne ve, kolikšna bo vsota vseh varnostnih posodobitev, saj je to stvar upravljavcev in lastnikov elektrarne. Obrnili smo se GEN energijo, kjer so nas napotili neposredno na elektrarno. Iz nuklearke pa smo prejeli odgovor, da je bila prva faza varnostnih nadgradenj končana pred in med remontom 2013, medtem ko bo večina ostalih modifikacij končanih leta 2021. Na vprašanje o stroških varnostnih nadgradenj so odgovorili, da so ti že vključeni v ceno električne energije, torej niso odgovorili na vprašanje. Po vztrajanju so po telefonu pojasnili, da teh informacij ne nameravajo dati, saj nuklearka ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Država v nuklearki namreč nima večinskega deleža, ampak le 50-odstotnega.
Stritar zagotavlja, da zaradi pomanjkanja denarja jedrska varnost v Sloveniji trenutno ni ogrožena, saj lastniki dajejo dovolj denarja za osebje, vzdrževanje in nadgradnje. “Za zdaj ta zgornji del sredstev še ni bil ogrožen, lastniki elektrarni puščajo dovolj manevrskega prostora, da pametno vlaga v varnostne nadgradnje. Ko pa se bo to začelo krčiti, nas bo res moralo začeti skrbeti. Zadeve se še ne krčijo, ta del še ni ogrožen.”
Tveganje je izredno majhno. “Govorimo o dogodkih, ki so primerljivi z redkostjo cunamija. Govorimo o izjemno velikih potresih, ki bi se zgodili hkrati s kakšnim drugim dogodkom. Govorimo o vrednosti 10-7, torej enkrat na 10 milijonov let.”
Greenpeace pa opozarja na lekcijo iz Černobila in Fukušime. “Varnostne pomanjkljivosti bi Slovenija morala odpraviti, ker smo se ob nesreči v Fukušimi naučili, da se lahko zgodi tudi kaj nepredvidljivega in da je to treba preprečiti. Da se ob morebitni nesreči ne bi vprašali, zakaj nismo pravočasno poskrbeli za varnost.”
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
So varnostne nadgradnje v nuklearko zamaknjene zaradi pomanjkanja denarja?
Nuklearna elektrarna Krško ne izpolnjuje varnostnih posodobitev, ki so bile na podlagi stresnih testov po jedrski nesreči v Fukušimi predvidene v nacionalnem akcijskem načrtu. Številne predvidene nadgradnje je Slovenija namreč preložila za več let, opozarja strokovnjak za jedrsko energijo v organizaciji Greenpeace Jan Haverkamp.
“Vzrok je v pomanjkanju denarja. To je napačen razlog. Pri jedrski varnosti ekonomski razlogi ne bi smeli imeti nobene vloge. Jedrska industrija tudi v Krškem trdi, da je varnost na prvem mestu. Če bi to bilo res, bi morala uveljaviti varnostne ukrepe. Če pravi, da jih je preložila zaradi pomanjkanja denarja, varnost očitno ni več na prvem mestu. Če je to sistemski simptom, imamo težavo.”
Andrej Stritar iz Uprave RS za jedrsko varnost pravi, da imajo v upravi enake skrbi kot Greenpeace, saj so oboji zainteresirani za čim višjo varnost: “Mi kot upravni organ in operater elektrarne pa smo soočeni z realnostmi tega sveta, kjer so seveda tudi finance en del realnosti.”
V nuklearki so po nesreči v Fukušimi leta 2011 pripravili ambiciozen načrt posodobitev, ki ga je uprava odobrila. V roku dveh let so naredili nekaj ključnih posodobitev, ki so dodatno povečale varnost. Toda ambicije so bile še večje, vendar so jih zamaknili za nekaj let: “Izkazalo se je, da dejansko nihče ni bil sposoben vsega tega ponuditi. Ne samo, da je bilo zelo drago tisto, kar so ponudili, ampak v tako kratkem času se niti ne bi dalo narediti.”
Nekatere evropske države so zaradi staranja reaktorjev v svoji bližini že zaskrbljene. “Države, kot so Italija, Avstrija, Luksemburg in Nemčija, opažajo, da se težave na področju jedrske varnosti kopičijo – ne le v Sloveniji, tudi v Belgiji in Ukrajini. Lahko bi ukrepale, med drugim bi se lahko sklicevale na Konvencijo o čezmejni presoji vplivov na okolje. Pričakovati je tudi vse več vprašanj Evropske komisije.” Haverkamp sicer meni, da se ne bi smeli vtikati v odločitve posamezne države, toda sprejete bi jih morali na podlagi jasnih informacij.
Nuklearna elektrarna Krško je poskusno začela obratovati že leta 1981. Po prvotnih načrtih naj bi komercialno obratovala 40 let, torej do leta 2023. Dr. Andrej Stritar z urada za jedrsko varnost pravi, da so v preteklih letih v nuklearki sisteme posodobili, tako da lahko obratuje še nadaljnjih 20 let.
“Odločitev o podaljšanju obratovanja je komercialna. Kot uprava za jedrsko varnost smo odobrili spremembo njihovega temeljnega dokumenta, ki se mu reče varnostno poročilo, tako da je bilo za vse tiste dele, katerih trajanje je bilo omejeno na 40 let, to podaljšano na dobo 60 let. Ampak to je samo eden od pogojev. O tem, ali bo objekt obratoval dalje, odločata lastnika – GEN energija v Sloveniji in HEP na Hrvaškem. Podaljšanje sta potrdila že lani.”
Andrej Stritar pojasnjuje, da presoje vplivov na okolje še ni bilo, saj naj bi bilo obratovanje nuklearke podaljšano šele leta 2023: “Do takrat je še sedem let in ni rečeno, da ne bo narejena.” Če bo presoja negativna, pa Stritar pravi, da bodo morali odločitve spremeniti.
Dodatne varnostne zahteve jedrsko energijo dražijo. Haverkamp meni, da si Slovenija ne bo mogla privoščiti zgraditi nove jedrske elektrarne.
“Krškega dve ne bo. Vzrok je preprosto v tem, da se ne izide. Pri novi jedrski elektrarni je treba upoštevati veliko več varnostnih dejavnikov. Ni mogoče popolnoma izključiti nesreče, kot smo jo videli v Fukušimi ali v Černobilu, tveganje je mogoče le zmanjšati. Stroški varnostnih ukrepov so danes tako visoki, da jedrska energija ne more več tekmovati z razumnejšimi čistimi rešitvami, kot sta vetrna ali sončna energija. Jedrske elektrarne Krško 2 tako nikoli ne bodo zgradili.”
Medtem ko se vse manjša konkurenčnost jedrske energije okoljevarstveniku zdi logična, se Stritar razmeram na trgu čudi. “Gledam, kaj se dogaja na trgu elektrike, in nič ne razumem. Kako, da je elektrika v Evropi zdaj tako poceni, mi ni jasno. Poslušam razlage, a po zdravi pameti mi ni jasno, kako je to mogoče. In ta nizka cena za marsikoga ni koristna. Vse večji problem imamo s TEŠ-em. Nuklearka sicer še ni pod vodo, ampak stanje je bistveno slabše, kot je bilo. V drugih državah že razmišljajo o zapiranju nukleark. Če bo zmanjkalo denarja oziroma če bodo zaradi pomanjkanja denarja jedrsko varnost res začeli krčiti, bo treba povzdigniti glas.”
V posavskem jedrskem lokalnem partnerstvu opozarjajo, da je vlada 10. marca sprejela besedilo predloga Resolucije o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025. Resolucija je zakonska podlaga za umestitev suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva, kar bo po mnenju lokalnega partnerstva zahtevalo nov jedrski objekt.
Na Upravi RS za jedrsko varnost zatrjujejo, da se glede suhega skladišča ni začel še noben upravni postopek. “Tako da ni bilo še nobenega formalnega razloga, da bi se postopek začel.”
Stritar pravi, da ne gre za nov jedrski objekt. »Samo obstoječi objekt bodo spremenili. Upravljavec bo del svojega procesa, to je skladiščenje izrabljenega goriva, ki je zdaj v bazenu, prestavil v suhe zabojnike, ki so bistveno bolj varni. To bo naredil na svoji lokaciji, pod svojim upravljanjem, tako da bo to samo nekaj, kar se spremeni znotraj samega objekta. Nov objekt bi bil, če bi šlo za drugega upravljavca, za druge ljudi, drugo organizacijsko strukturo.«
Če bi šlo za nov objekt, bi pri postopkih morala sodelovati javnost. Stritar zatrjuje, da ničesar ne skrivajo: “Jaz nimam nič proti temu, da se javnost vključi. Moj nasvet je, da naredimo tudi presojo vplivov na okolje.”
Haverkamp meni, da gre za odločitev države, toda ob tem bi morale biti jasne vse informacije glede podaljšanja obratovanja: “Pomembno je, da slovenska vlada sprejme odločitve na podlagi jasnih informacij. Trenutno jih sprejema na osnovi razmerij moči, uveljavljenih načinov delovanja, ne pa na osnovi primerjave obstoječih možnosti.”
Mednarodnega specialista za energetsko politiko in nuklearno fiziko skrbi premajhno vključevanje javnosti v razpravo o podaljšanju obratovanja krške nuklearke.
Sanja Rokvič iz posavskega jedrskega lokalnega partnerstva izpostavlja, da je uprava za jedrsko varnost podaljšala življenjsko dobo reaktorske posode s 40 na 60 let brez presoje vplivov na okolje in brez čezmejne presoje vplivov na okolje, torej brez sodelovanja javnosti. Niso naredili presoje vseh vplivov na okolje, kar priporočajo podpisane okoljske konvencije in direktiva EURATOM. Prav tako ni bilo izdano okoljevarstveno soglasje.
Sanji Rokvič se zdi problematična tudi odločitev za zidavo suhega skladišča izrabljenega jedrskega goriva v Krškem, ki je zapisna v resoluciji o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2016-2025, brez seznanitve javnosti.
“Lokalno prebivalstvo sploh ne ve, kaj se dogaja.”
Na očitke o premajhnem sodelovanju z javnostjo Stritar izpostavlja lanski občinski svet občine Krško, na katerem so želeli pojasniti, kaj se dogaja. “Vendar ni bilo nikogar, ki bi nas kaj vprašal.” V lokalnem partnerstvu odgovarjajo, da je bil dogodek sklican v času dopustov in da javnost tudi sicer v odločitve ni dovolj vključena.
Stritar pravi, da so pripravljeni priti kamorkoli in vse pojasniti, a ne ve, kolikšna bo vsota vseh varnostnih posodobitev, saj je to stvar upravljavcev in lastnikov elektrarne. Obrnili smo se GEN energijo, kjer so nas napotili neposredno na elektrarno. Iz nuklearke pa smo prejeli odgovor, da je bila prva faza varnostnih nadgradenj končana pred in med remontom 2013, medtem ko bo večina ostalih modifikacij končanih leta 2021. Na vprašanje o stroških varnostnih nadgradenj so odgovorili, da so ti že vključeni v ceno električne energije, torej niso odgovorili na vprašanje. Po vztrajanju so po telefonu pojasnili, da teh informacij ne nameravajo dati, saj nuklearka ni zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja. Država v nuklearki namreč nima večinskega deleža, ampak le 50-odstotnega.
Stritar zagotavlja, da zaradi pomanjkanja denarja jedrska varnost v Sloveniji trenutno ni ogrožena, saj lastniki dajejo dovolj denarja za osebje, vzdrževanje in nadgradnje. “Za zdaj ta zgornji del sredstev še ni bil ogrožen, lastniki elektrarni puščajo dovolj manevrskega prostora, da pametno vlaga v varnostne nadgradnje. Ko pa se bo to začelo krčiti, nas bo res moralo začeti skrbeti. Zadeve se še ne krčijo, ta del še ni ogrožen.”
Tveganje je izredno majhno. “Govorimo o dogodkih, ki so primerljivi z redkostjo cunamija. Govorimo o izjemno velikih potresih, ki bi se zgodili hkrati s kakšnim drugim dogodkom. Govorimo o vrednosti 10-7, torej enkrat na 10 milijonov let.”
Greenpeace pa opozarja na lekcijo iz Černobila in Fukušime. “Varnostne pomanjkljivosti bi Slovenija morala odpraviti, ker smo se ob nesreči v Fukušimi naučili, da se lahko zgodi tudi kaj nepredvidljivega in da je to treba preprečiti. Da se ob morebitni nesreči ne bi vprašali, zakaj nismo pravočasno poskrbeli za varnost.”
Podpora premierju dr. Robertu Golobu, največji koalicijski stranki Svoboda, posledično pa tudi celotni koaliciji strmo pada.
V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?
Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.
Inšpektorat za žičniške naprave, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, je na podlagi strokovno-tehničnega pregleda oktobra zaustavil obratovanje krožno kabinske žičnice Kanin. Ker je obratovanje smučišča brez dostopne žičnice logistično nemogoče, je edino slovensko visokogorsko smučišče zdaj zaprto in nič ne kaže, da bi bilo lahko drugače. To zimo krožno kabinska žičnica zagotovo ne bo prevažala smučark in smučarjev, decembra ji tako ali tako poteče obratovalno dovoljenje. Ampak ves zaplet sploh ni presenetljiv, če upoštevamo, da bo omenjena naprava kmalu praznovala abrahama. Kdo je torej kriv, da se je Kanin znašel v položaju, ki bo najbolj prizadel domačine v Bovcu in okolici, ugotavljamo v tokratnem Vročem mikrofonu.
Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?
V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.
Najbolj "nevaren" filozof na svetu je udaril v Frankfurtu. Govorimo o Slavoju Žižku, ki je ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, opozoril, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Njegov govor je bil večkrat prekinjen, očitali so mu, da relativizira problematiko, del dvorane pa mu je ploskal, saj sta Žižek in pred njim predsednica Nataša Pirc Musar prva opozorila, da razmere na Bližnjem vzhodu niso enoznačne.
Po nedavnem morilskem pohodu palestinskega Hamasa na Izrael, se zdaj svet z zaskrbljenostjo ozira tudi na posledice izraelskih maščevalnih načrtov in morebitne reakcije drugih držav. Spopad širših razsežnosti bi poleg ustvarjanja nevarnih kaotičnih razmer, zagotovo zahteval ogromno žrtev med civilisti na obeh straneh. Civilisti so namreč v sodobnem vojskovanju vse večkrat zlorabljeni kot orožje za pridobivanje javnega mnenja na določeno stran.
Pred nami je drugi največji prenos premoženja v samostojni Sloveniji. Predvsem zaradi upokojevanja se bo v naslednjih desetih letih prenašalo lastništvo podjetij, ki zagotavljajo do 80 tisoč delovnih mest. Nasledniki pogosto nimajo interesa za prevzem, vendar je to lahko priložnost za zagotovitev dolgoročne stabilnosti prek solastništva zaposlenih. Ne gre za samoupravljanje, ampak kapitalistično rešitev, ki jo v ZDA podpirajo tako demokrati kot republikanci. Tam je 10 odstotkov delovne sile v zasebnem sektorju solastnikov podjetij prek modelov ESOP. Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bosta regulirala to področje. Obiskali smo tudi največje slovensko podjetje, ki je postalo kooperativa v lasti zaposlenih.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri mladostnikih med 11 in 17 let izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Izsledki niso vzpodbudni, občutke osamljenosti je izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina jih redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, skoraj sedem odstotkov ima znake anksioznosti, nekaj več kot petina pa povišano verjetnost depresije. Mladostniki zaznavajo slabšo podporo prijateljev, staršev in učiteljev, bolj so obremenjeni.
"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.
Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?
Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?
Končuje se Generalna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku. Od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta je bil prisoten le ameriški predsednik, medtem ko je francoski predsednik raje gostil britanskega kralja. Kakšna je resnična moč te organizacije v času, ko njen generalni sekretar govori, da se je svet spremenil, institucije pa ne. Zakaj vsi govorijo o reformi, če se zdi, da si je v resnici ne želijo. In kakšno vlogo ima pri vsem tem Slovenija.
Hiter razvoj tehnologije odpira prostor spolnim predatorjem, ki na spletu prežijo na otroke. Otroci pridejo v stik s pornografijo že zelo zgodaj in 35 odstotkov pornografskih vsebin prikazuje spolne odnose brez privolitve. Transakcijsko sekstanje postaja pomemben del spletne ekonomije. Kaj se dogaja in kako delovati preventivno v svetu pornografizacije in financializacije tudi otroških teles?
Evropska centralna banka je desetič zapored zvišala obrestne mere; depozitna obrestna mera je s štirimi odstotki dosegla najvišjo raven od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Najnovejše gospodarske napovedi za območje z evrom medtem predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. Razmere komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.
Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.
Ob načrtovanju obnove poplavljenih in s hudourniškimi nanosi zasutih območij prizadeti prebivalci pričakujejo številne ukrepe za boljše urejanje nižinskih vodotokov. Želijo višje nasipe, utrjene brežine, trdnejše mostove in drugačno urejanje voda, ob katerih živijo. Toda koliko bi stroka pri načrtovanju morala bolj upoštevati tudi vpliv gozda in rečnih povirij ter hudournikov, ki lahko močno vplivajo na posledice poplav v dolinah? Koliko več varnosti bi pridobili z drugačno skrbjo za hudournike in s krepitvijo varovalne ter hidrološke vloge gozda, ki obsega skoraj 60 odstotkov ozemlja?
Naredili smo premočan enačaj med ocenami in svojo samopodobo. Ne bi se smelo zgoditi, da otroci povezujejo ocene s svojo vrednostjo. Ob začetku novega šolskega leta opozarjamo, da je postal uspeh premočna vrednota in da so se v njegovo spiralo – kot v nevarnem stampedu tekmovalnosti – ujeli vsi, ob mladih tudi starši in šole. Šola bi morala namesto tega postati varen azil, torej prostor, kjer se razplamteva notranja motivacija in ne pojenja vrelec radovednosti.
Manfred Spitzer je nevroznanstvenik, vodja Univerzitetne psihiatrične bolnišnice v Ulmu. Raziskovalec možganov in psihiater preučuje vpliv digitalnih naprav na razvoj možganov.
Neveljaven email naslov