Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet. V Vročem mikrofonu tudi o tem, kakšno je trenutno stanje dogovora. Pogovarjali smo se z generalnim direktorjem Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Davidom Brozino.

"V zelo kratkem obdobju lahko pride zelo veliko število beguncev, da bi vzpostavili učinkovit sistem, pa potrebujemo veliko več časa”

Po skoraj dveh mesecih od sklenitve dogovora med Evropsko unijo in Turčijo o ustavitvi nelegalnih prihodov beguncev na grške otoke, se še vedno v medijih pojavljajo provokativne izjave tako turške kot evropske strani, kot da dogovor ne bi bil sprejet.

“Od septembra do marca se je dialog spremenil v merjenje moči obeh strani. Na eni strani je Turčija, ki ima nadzor nad migrantskim tokom, kot vidimo ga sicer uspešno zavira. Vemo pa, da ga lahko uspešno spet sprosti ali pa celo pospeši, če želi. Na drugi strani pa imamo države EU, ki pa so vedno v precepu. Ali na migrantsko krizo gledati s humanitarnega vidika in seveda reševati begunce in jim dati zatočišče v EU ali krizo obravnavati zgolj z varnostnega vidika, torej onemogočati begunski tok ter sprejemati samo tiste, ki dejansko potrebujejo zaščito,” pojasnjuje mag. David Brozina, generalni direktor Direktorata za zadeve EU pri Ministrstvu za zunanje zadeve.

Erdogan je močnejši od Junckerja

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan vidi sogovornika v predsedniku Evropske komisije Jean-Claudu Junckerju. “Ampak Juncker lahko pač samo nekaj predlaga, to pa morajo potrditi države članice in evropski parlament. Juncker nima takšne moči, kot jo ima Erdogan,” še pravi mag. David Brozina.

“Vse je odvisno od Turčije. Če ne izpolni pogojev je vprašanje, ali bomo države članice vztrajale in vizne deliberalizacije ne bomo potrdile.”

Prva država, ki ščiti zunanjo mejo EU je Grčija in od nje je odvisno koliko bo sposobna opraviti to nalogo. “Računamo, da bo Grčija okrepila svoje aktivnosti. Da bo tudi z našo pomočjo sposobna izvajati projekt. Vendar se pojavljajo težave. Ena izmed njih je operativna nepripravljenost grških oblasti. Treba se je zavedati, da lahko v zelo kratkem obdobju pride zelo veliko število beguncev, da bi vzpostavili učinkovit sistem,  pa je potrebnega veliko več časa.”

“Edini način, da begunec iz Turčije pride v EU je, da se prijavi pri visokem komisariatu za begunce in se postavi na listo tistih, ki bodo preseljeni iz centrov v Turčiji v EU.”

Odgovornost beguncev

“Velik del odgovornosti nosijo begunci sami,” pravi mag. David Brozina in dodaja, da je treba upoštevati tudi faktor, “da več kot 90 odstotkov ljudi, ki so bili v migrantskem toku, ne želi ostati v Grčiji niti v nobeni balkanski državi. Želijo v točno specifičen del EU. To je problem, s katerim se soočamo.”

Brozina dodaja, da tudi takrat, ko so se dogovarjali, da bi si “razdelili” begunce in da bi vsaka država dosegla določeno kvoto, ta projekt ni stekel, ker begunci enostavno niso želeli sodelovati: “Niso hoteli na Portugalsko ali v Luksemburg, ki je najbogatejša država v Evropi, niso hoteli na Poljsko in v Baltske države. Vse omenjene države so bile pripravljene sprejeti begunce, ampak vsi želijo samo v tistih pet osnovnih držav: Belgija, Nizozemska, Švedska, Nemčija in Avstrija. In seveda te države so zapolnile kapacitete. Težko Evropska unija prevzame odgovornost, če begunci ne pristanejo na to, da je Unija kot celota varna za njih.”