Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti
V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.
Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.
Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:
“A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.“
Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.
Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.”
Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.
“Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”
Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.
Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.
“Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”
Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.
Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.
“Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger. “
Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.
“Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.”
1262 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Slabo voljo pred pričetkom iger pripisujejo brazilskemu kompleksu manjvrednosti
V nedeljo sta se na ulicah brazilskih mest spet zbirali dve skupini protestnikov, ki podpirajo ali umaknjeno predsednico Dilmo Rousseff ali njeno dokončno razrešitev. Postopek naj bi bil končan avgusta. Politična kriza pa ni edini razlog za skrb pred petkovim odprtjem olimpijskih iger.
Tekmovališča naj bi bila v celoti pripravljena, zapleta pa se v olimpijski in medijski vasi. Po težavah Avstralcev so se nad razmerami na ves glas pritoževali tudi Kitajci. Župan Ria Eduardo Paes se na skuša kritike odzivati s humorjem. Avstralcem je obljubil kenguruja, da bi se počutili bolje.
Novinar Mario Magalhães razlaga, da Brazilci že tradicionalno trpijo za manjvrednostnim kompleksom in da so tudi tokrat ponižno prepričani, da bo šlo vse narobe:
“A svetovno prvenstvo v nogometu leta 2014 je dokaz, da je tak strah neutemeljen. Bil sem na štirih svetovnih prvenstvih in Brazilija je organizirala najboljšega. Tudi olimpijske igre imajo vse pogoje, da bodo uspešne.“
Na težave Ria de Janeira je v odmevnem Preživetvenem vodniku opozorila brazilska igralka in humoristka Marcela Tavares. Posnetek s 5 milijoni ogledov je naletel na različne odzive. Nekateri se smejijo, drugi užaljeno jezijo na blatenje Brazilije pred tako velikim dogodkom.
Marcela med drugim razlaga, da je javni promet zanič in neučinkovit, da te lahko oropajo na vsakem koraku, da je voda v Riu izjemno onesnažena: “Na srečo pa se komarji še niso naučili ropati.”
Čeprav je njen nastop neizprosen, opozarja na resnične težave mesta.
“Kakšna je potreba za igrišče za golf v Riu de Janeiru? Ni je. Enako je bilo s stadioni za nogometno prvenstvo. Zgradili so stadione, na primer v Manausu, ki jih danes le redko uporabljajo. Veliko denarja je bilo porabljenega povsem brez potrebe, pri čemer so se nekateri še okoristili. Objekt, ki bi moral stati milijon, na koncu stane 10 milijonov. Bog ve, zakaj.”
Ker je v Braziliji zima, v Riu pa zelo malo padavin, komarji prenašalci nimajo pogojev za razmnoževanje. Zika tako ne predstavlja več resne zdravstvene grožnje. Ta hip je veliko večja verjetnost, da se bo z virusom okužil človek na Floridi kot v Riu de Janeiru.
Mesto je v okviru olimpijskega projekta obljubilo, da bo rešilo onesnaženje zaliva Guanabara. Magalhães razlaga, da bodo jadralci tekmovali v zelo umazani vodi.
“Ni pa res, da je zelo onesnažena tudi voda na plažah. Nekateri pišejo, da se tja zliva kanalizacija. To ne drži.”
Vse kaže, da je mesto zamudilo izjemno priložnost za ustvarjanje boljših življenjskih razmer, a prezgodaj je še za ocene, ali bodo igre mestu koristile ali ne. Rio ima po novem hitre koridorje za avtobuse, mestno železnico ter nov tunel in novo linijo metroja. V nedavni raziskavi so ljudje sicer menili, da igre prinašajo več slabega kot dobrega.
Rio de Janeiro je gostil podnebno konferenco Združenih narodov, panameriške igre, svetovno prvenstvo v nogometu in svetovni dan mladih. Ob tovrstnih dogodkih oblasti poostrijo varnostni nadzor.
“Problem pa nastane, ko se veliki dogodki končajo. Še nikoli pa ni bilo na ulicah toliko varnostnih sil kot v času teh olimpijskih iger. “
Nogomet je najbolj priljubljen šport v Braziliji, zato je bilo v času nogometnega prvenstva čutiti več navdušenja. Domačini od olimpijskih iger ne pričakujejo veliko, odkrito pa računajo na zlato v nogometu. Brazilija je osvojila 5 naslovov svetovnih prvakov, nikoli pa olimpijskega zlata.
“Največ pričakujemo od nogometašev, tudi zato, ker bo večina držav igrala brez ključnih igralcev. Brazilija pa ima ekipo najboljših nogometašev. Igral bo tudi Neymar. Zelo verjetno je, da bo Brazilija v nogometu osvojila zlato. Vse tekme brazilske reprezentance na stadionu Maracanã so razprodane.”
Rok za prenos tako imenovanih certifikatskih delnic iz KDD-ja na trgovalne račune borznih hiš in bank se naglo izteka. 170 tisoč imetnikov omenjenih vrednostnih papirjev ima namreč le še do konca leta, torej natanko 17 dni časa, da delnice prenese, proda ali se jim odpove.
Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis je evro skeptičen, pravi, da sta le Nemčija in Francija v resnici Evropska unija, vsi drugi pa da smo le okraski na božični jelki. Varufakis je v nedeljo gostoval v Zagrebu in pred polnim avditorijem narodnega gledališča komentiral številna aktualna vprašanja: vzpon desnice v ZDA in Evropi, politično krizo v Italiji, izstop Velike Britanije iz EU, moč sodobnih tehnologij, možnosti »nove in drugačne« Evrope … Odgovoril je tudi na vprašanje Vala 202 o medijih, ki da so na zahodu prišli do sovjetskega momenta-vsi proizvajajo enake zgodbe, ki jim nihče ne verjame.
Spremembe, ki jih za samozaposlene v kulturi napoveduje pristojno ministrstvo, so med kulturnimi ustvarjalci povzročile pravi vihar. Uradniki na ministrstvu za kulturo neživljenjsko zaostrujejo kriterije in pogoje za pridobitev statusa. Predlagajo celo ukinitev nekaterih poklicev, ki so ključni stebri kulturnega ustvarjanja, novih poklicev, ki nastajajo v sodobni umetnosti, pa ne priznavajo.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.
Približno deset let že država odloča o tem, kje bo speljala hitro cesto, ki bi Koroško povezala s štajersko avtocesto. Ministrstvo za okolje je v prostor umestilo tako imenovano traso F2-2 od Šentruperta proti Velenju, del Savinjčanov pa temu ostro nasprotuje in predlaga priključek v Arji vasi.
Neveljaven email naslov