Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, najmlajši je bil star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija je kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujnost ureditve varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, tudi redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki zdaj ambulantno delo opravlja v Sevnici, je imela svoj najdaljši staž na varovanem moškem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Tudi na ta oddelek so vsake toliko časa dobili mladostnika, a kot pravi, je svoje bolnike poznala in jih je na to prej pripravila. Si pa ne zamišlja, kako to izpeljati na sprejemnem oddelku psihiatrične klinike.
“Otrok bo morda na oddelkih psihiatrije za odrasle videl stvari, za katere bi bilo bolje, da jih ne bi.” – Mojca Zvezdana Dernovšek
Prof. dr. Vesna Švab, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT, se sicer strinja, da je treba urediti poseben oddelek ali mesto za obravnavo otrok s hudimi motnjami vedenja, a bistveno vprašanje je, kakšni bodo odhodi s tega oddelka, torej kaj se bo z otrokom zgodilo po hospitalizaciji. Po ugotovitvah dolgotrajna institucionalizacija zelo slabo vpliva na otroke in ŠENT od državnih služb pričakuje, da se bo oblikovala mreža pomoči za otroke, ki bo nadomestila institucionalne oblike bivanja.
Na problem neustrezne oskrbe mladoletnikov s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami že več let opozarjajo tudi v Uradu varuhinje človekovih pravic.
Varovani oddelek pa ni edino, kar potrebuje otroška in mladostniška psihiatrija. Po besedah Hojke Gregorič Kumperščak, specialistke otroške in mladostniške psihiatrije, je v Sloveniji samo 21 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. Res je, da se šola še približno 25 specializantov, ki bodo v nekaj letih postali specialisti. A nekatere regije, kot na primer koroška in prekmurska, nimata otroškega psihiatra in otroke je treba voziti v Maribor ali v Ljubljano. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, dodaja, da pri nas za otroke in mladostnike nimamo organizirane nujne službe, kamor bi se lahko starši skupaj z otrokom zatekli po pomoč brez čakanja.
Strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani prof. dr. Rajko Kenda pravi, da je prav zato razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo in pediatrijo letos poleti sklenil, da bodo pritisnili tako na ministrstvo kot na zavarovalnico. Zagotoviti morata, da bodo koncesionarji, ki imajo v ambulantah naročene otroke s čakalno dobo, dolžni sprejeti tudi tiste otroke, ki nujno potrebujejo pomoč.
Težav na področju oskrbe otrok in mladostnikov z vedenjskimi motnjami in motnjami v duševnem zdravju oziroma tistih v hudi stiski je torej več. Ne gre le za varovani oddelek, ki ga še vedno nimamo, čeprav že vsaj od leta 2009 opozarjajo, da ga potrebujemo. Mladoletnike, stare tudi 10, 11 let, tako še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike, Slovenija pa s tako neustrezno oskrbo sistematično krši tako zakonodajo kot mednarodne konvencije o pravicah otrok. In to lahko pripelje tudi do tožb.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, najmlajši je bil star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija je kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok.
In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujnost ureditve varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, tudi redna profesorica na Medicinski fakulteti v Ljubljani, ki zdaj ambulantno delo opravlja v Sevnici, je imela svoj najdaljši staž na varovanem moškem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani.
Tudi na ta oddelek so vsake toliko časa dobili mladostnika, a kot pravi, je svoje bolnike poznala in jih je na to prej pripravila. Si pa ne zamišlja, kako to izpeljati na sprejemnem oddelku psihiatrične klinike.
“Otrok bo morda na oddelkih psihiatrije za odrasle videl stvari, za katere bi bilo bolje, da jih ne bi.” – Mojca Zvezdana Dernovšek
Prof. dr. Vesna Švab, predsednica Slovenskega združenja za duševno zdravje ŠENT, se sicer strinja, da je treba urediti poseben oddelek ali mesto za obravnavo otrok s hudimi motnjami vedenja, a bistveno vprašanje je, kakšni bodo odhodi s tega oddelka, torej kaj se bo z otrokom zgodilo po hospitalizaciji. Po ugotovitvah dolgotrajna institucionalizacija zelo slabo vpliva na otroke in ŠENT od državnih služb pričakuje, da se bo oblikovala mreža pomoči za otroke, ki bo nadomestila institucionalne oblike bivanja.
Na problem neustrezne oskrbe mladoletnikov s hudimi čustvenimi in vedenjskimi motnjami že več let opozarjajo tudi v Uradu varuhinje človekovih pravic.
Varovani oddelek pa ni edino, kar potrebuje otroška in mladostniška psihiatrija. Po besedah Hojke Gregorič Kumperščak, specialistke otroške in mladostniške psihiatrije, je v Sloveniji samo 21 specialistov otroške in mladostniške psihiatrije. Res je, da se šola še približno 25 specializantov, ki bodo v nekaj letih postali specialisti. A nekatere regije, kot na primer koroška in prekmurska, nimata otroškega psihiatra in otroke je treba voziti v Maribor ali v Ljubljano. Mojca Zvezdana Dernovšek, specialistka psihiatrije, dodaja, da pri nas za otroke in mladostnike nimamo organizirane nujne službe, kamor bi se lahko starši skupaj z otrokom zatekli po pomoč brez čakanja.
Strokovni direktor Pediatrične klinike v Ljubljani prof. dr. Rajko Kenda pravi, da je prav zato razširjeni strokovni kolegij za psihiatrijo in pediatrijo letos poleti sklenil, da bodo pritisnili tako na ministrstvo kot na zavarovalnico. Zagotoviti morata, da bodo koncesionarji, ki imajo v ambulantah naročene otroke s čakalno dobo, dolžni sprejeti tudi tiste otroke, ki nujno potrebujejo pomoč.
Težav na področju oskrbe otrok in mladostnikov z vedenjskimi motnjami in motnjami v duševnem zdravju oziroma tistih v hudi stiski je torej več. Ne gre le za varovani oddelek, ki ga še vedno nimamo, čeprav že vsaj od leta 2009 opozarjajo, da ga potrebujemo. Mladoletnike, stare tudi 10, 11 let, tako še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike, Slovenija pa s tako neustrezno oskrbo sistematično krši tako zakonodajo kot mednarodne konvencije o pravicah otrok. In to lahko pripelje tudi do tožb.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Približno deset let že država odloča o tem, kje bo speljala hitro cesto, ki bi Koroško povezala s štajersko avtocesto. Ministrstvo za okolje je v prostor umestilo tako imenovano traso F2-2 od Šentruperta proti Velenju, del Savinjčanov pa temu ostro nasprotuje in predlaga priključek v Arji vasi.
Komaj devetletna deklica skupaj z bratom in sestro dela v tekstilnem obratu v bližini turško-sirske meje. Zasluži manj kot 10 evrskih centov na uro. Na pragu Evrope, ki finančno in tudi organizacijsko pomaga Turčiji pri oskrbi beguncev, smo priče sodobnemu suženjskemu izkoriščanju otrok. Le kakšne bodo razmere v predmestnem getu Gaziantepa, ko bodo izkoriščani otroci čez 5, 10, 15 let odrasli? Ostali bodo brez šol, brez otroštva, brez dostojanstva. Upanja in zaupanja imajo že danes zelo malo. V Turčiji je naš novinar Vala 202 obiskal tudi kliniko, kjer ranjenim beguncem iz Sirije pomagajo pri rehabilitaciji. Številni begunci imajo zaradi vojnih travm resne psihične težave, otroci se redko nasmejejo.
Ob koncu šolskega leta je bilo v šest slovenskih šol vključeno 34 otrok prosilcev za azil in en otrok s statusom mednarodne zaščite. Sedem šoloobveznih otrok je do zdaj prišlo v okviru premestitve, šest naj bi jih prišlo poleti. Na Valu 202 bomo spremljali njihovo integracijo v šolski sistem in družbo. Med drugim smo obiskali Osnovno šolo Tabor Logatec, kjer so že vključili 5 otrok iz Afganistana, in izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so nastanjene družine, iz katerih bodo otroci začeli obiskovati šolo septembra.
Britanci so se odločili, da ne bodo ostali. Toda kam dejansko gre Velika Britanija? In kako ji lahko potovanje na svoje olajša ali oteži EU? Kaj če ima prav profesor James D. Morow z Univerze Michigan? “Ne pravim, da je to najboljša stvar, ki se je zgodila EU, ampak da bi lahko bila najboljša stvar. Odvisno od tega, kako se bodo odzvali evropski voditelji.”
Neveljaven email naslov