Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?

Zdi se, da je bilo v več kot eno leto trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse, razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače za Ameriko in svet?

Z oceno, da je ta kampanja spominjala bolj na resničnostni šov kot politično kampanjo, se strinja tudi direktor Inštituta za politični menedžment v Ljubljani Domen Kos.

“Absolutno drži. Kampanja, ki jo spremljamo že zadnji dve leti, je ves čas imela elemente negativne volilne kampanje. To se je kazalo že s tem, da so si kandidati nadevali različne vzdevke, da je veliko informacij prišlo v javnost, ki sicer ne bi. Kandidati z negativno kampanjo skušajo predvsem polarizirati volivce. Negativni učinki takšne kampanje pa so, da ljudi odvrnejo od volitev. Po raziskavi televizijske hiše CNN kar 80 odstotkov Američanov meni, da je predsedniška kampanja ogabna.”

Predsedniških kandidatov je na tokratnih volitvah sicer več, pravzaprav veliko več, a sta v ospredju zaradi večinskega volilnega sistema le dva.

Kandidatka demokratske stranke Hillary Clinton in republikanski kandidat Donald Trump. Clintonova je po eni strani prekaljena političarka, ki je politično kariero kovala od študentskih let naprej. Nekdanja prva dama, senatorka, zunanja ministrica. Donald Trump se predstavlja predvsem kot poslovnež, bogataš, populist, ki mu je v kampanji uspelo redkokaterega ne užaliti. Kdo pa je za njima?

 “Dejansko sta oba res zelo zanimiva kandidata. Clintonova, članica neke politično zelo uveljavljene skupine, na drugi strani Donald Trump, ki na neki način včasih spominja na desnega Bernieja Sandersa, ker ves čas zagovarja antiestablišment.”

Ravno to nasprotovanje obstoječim političnim strukturam, navidezna nepolitičnost, je morda tisto, kar je tako daleč pripeljalo Donalda Trumpa, ki so ga številni tudi znotraj republikanske stranke predolgo podcenjevali: “Za obema pa stoji predvsem ameriški kapital,” je jasen Kos, “poleg senata, poleg vseh drugih organov, ameriške administracije, na koncu Amerike ne vodi predsednik. Kot se kaže v zadnjih letih, ameriško politiko vodi (in voli) predvsem ameriški kapital.”

Kaj pa zunanja politika?

Če je sprva kazalo, da bodo v ospredju te kampanje zunanjepolitična vprašanja, so bila v nadaljevanju potisnjena povsem v ozadje.

“Zdi se mi, da zadnjih osem let ZDA na področju zunanje politike delujejo zelo nepredvidljivo, brezglavo, brez vizije in resne strategije. Zadnji v nebo vpijoč primer tega je seveda Sirija. Clintonove se drži mit, da je sposobna političarka, vendar se kot zunanja ministrica ni izkazala. Na drugi strani pa je Trump, pri katerem sploh ne vemo, v kaj verjame, in ki ima številna protislovna stališča. Omenja strategijo izolacionizma, pa tudi strategijo dominacije ZDA. Najbolj me skrbi njegovo nasprotovanje 70-letni tradiciji nuklearne politike odvračanja v ZDA,” je glede zunanjepolitičnih vidikov kampanje pesimističen slovenski raziskovalec na Univerzi v Cincinnatiju Igor Kovač.

“Eno je politično komuniciranje med kampanjo, druga pa je realna politiki, ki se dogaja po izvolitvi,” dodaja Domen Kos.