Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.

Vasja Jager: Perverzno je, da se novinarji čudijo uspehu Trumpa, če zahodni novinarji že desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla

Pred začetkom medijskega festivala Naprej/Forward, na katerem bodo govorili tudi o primerih dobrega novinarstva v slabih razmerah, o spremembah in krizah, ki jih doživljajo mediji, o vlogi novinarjev, iskanju novih poti in alternativ, pa tudi v času, ko nastaja medijska strategija, ki naj bi bila temelj nove zakonodaje, sta o medijih in novinarstvu razmišljala medijska strokovnjakinja in profesorica dr. Sandra Bašić Hrvatin in Vasja Jager, vsem znan kot odličen novinar Večera, ki je časopis pred kratkim zapustil. Pravi, da zdaj ni več novinar, ampak podpiranec Zavoda za zaposlovanje, njegov drobnitisk.com je antimedij, razlaga Jager, ki ugotavlja, da se civilna družba prebuja in da je iskanje novinarskih alternativnih rešitev nujno.

Je dobro novinarstvo v slabih razmerah sploh mogoče?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Je mogoče. To dokazujejo otočki dobrega novinarskega dela, ki se ga posameznice, posamezniki lotevajo, čeprav nimajo finančnih sredstev. Delajo sicer v nemogočih pogojih, delajo pa z ljubeznijo in spoštovanjem do tega poklica, ki je zelo pomemben. Novinarji in mediji, ki so ugotovili, da je edini način, da dobro opravljajo svoje delo, povezanost z bralci, poslušalci, gledalci, bodo preživeli. Vsi drugi bodo kot potrošno blago zavrženi, ko ne bodo več opravljali dela, kot se od njih pričakuje.”

Vasja Jager: “Preživi lahko resnično kakovostno novinarstvo v službi javnosti, ki je zavezano iskanju alternativ in sprememb. V tem trenutku se bojim, da smo novinarji pripovedovalci zgodb, ki smo namenjeni temu, da legitimiramo »špile« elit, ne pa, da jih sesuvamo in napadamo. Potrebujemo dobro novinarstvo, a ga je danes manj kot kadar koli. Novinarstvo je poslanstvo, ne pa poklic. Preživeli bodo le dobri novinarji, tisti, ki so pripravljeni v imenu tega poslanstva tudi izstopiti iz cone udobja in izpolnjevati to svojo dolžnost, ki jo imajo do javnosti. To je smer, v katero mora iti novinarstvo.”

Ali res ni denarja za dobro novinarstvo v medijih?

Dr. Sandra Bašić Hrvatin: “Denar je, vprašanje pa je, kam ta denar gre. Mediji ustvarjajo dobičke, ne pa takih, kot so jih bili lastniki prej vajeni. Zdaj je treba plačati račune za nerealne projekte v preteklosti. Najbolj me skrbi logika, ki se je začela razvijati v tem prostoru, da mediji lahko obstajajo brez novinarjev, da mediji potrebujejo predvsem ljudi, ki čim manj uporabljajo svoje možgane. Novinarji morajo sami postaviti mejo med tistim, kaj je in kaj ni novinarstvo, kdo so novinarji in kdo niso. V tem trenutku so novinarji del problema in ne del rešitve.”

Vasja Jager: “Na Večeru sem imel dober status in dobro plačo, bil sem pred izbiro, ali naj zaspim v tej coni udobja in postanem del novinarske aristokracije ali pa grem iz tega in skušam nekaj spremeniti … Ključna težava medijev je, da preslikujejo vse težave naše družbe, namesto da bi jih odpravljali. Tudi v medijih imamo privilegirani sloj, ki »hara«, določa smer in poročanje, na drugi strani pa je obubožana raja, ki se trudi preživeti in je pripravljena za to narediti vse.”

“Mediji nimajo več legitimnosti za družbeno kritiko. Če dopuščaš, da se ti vse to dogaja, potem ne moreš s prstom kazati na nikogar več. Ljudje so prepoznali to prevaro in se tudi zaradi tega obračajo stran od medijev, naklade padajo.“

Prejšnji teden je na Televiziji Slovenija izreden odmev v javnosti doživela Tarča o zdravstvu, ki je bila plod preiskovalnega novinarstva. Slišali smo takšne in podobne odzive: “Bravo, novinarji!” Pomembno sporočilo, ki ga ne bi smeli preslišati …

Dr. Bašić Hrvatin: “Javna televizija je dokazala, da je mogoče delati dobre programe, če ima vizijo, denar, podporo, če ima ljudi, ki znajo ustvarjati dobre zgodbe z interesom, da razložijo, v čem je problem. Slovenija je polna novinarskih zgodb, ki se brez zaključka vlečejo kot telenovele, vsak teden se odpre neka zgodba, javnost se zgraža in potem zadeve počasi potihnejo. Politiki so se navadili, da je treba preživeti prvi udar, potem bo prejšnjo zgodbo zamenjala nova. In tako naprej. Če javna RTV razume svoje poslanstvo, se bodo te zgodbe nadaljevale, predvsem pa bo vztrajala, da končno eno zgodbo pripelje do konca.”

“Novinarji morajo s svojim delom vnovič pridobiti zaupanje javnosti. Takrat bodo ugotovili, da ljudje niso neumni, da jim ni mogoče prodajati praznih zgodb. Če novinarjem javnost ni pomembna, tudi javnosti novinarji niso pomembni!”

Kaj se je zgodilo z mediji med ameriško predsedniško kampanjo?

Dr. Bašić Hrvatin: “Ne morem razumeti slovenskega medijskega sveta, ki je mesece poglobljeno poročal o ameriških volitvah, hkrati pa so bile cele lise slovenskega ozemlja nepokrite, brez informacij o dogajanju v lokalnem okolju. Ameriški novinarji so se začeli prepozno spraševati o mitologiji svojega poklica. O objektivnosti, na primer.

Ko je New York Times na svoji naslovnici objavil, da je predsedniški kandidat Trump lažnivec, je novinarska srenja začela opozarjati, da je temelj novinarstva objektivnost, ne pa podajanje svojih mnenj. Nekateri mediji pa so se odločili, da je čas, da novinarji pokažejo svoje mnenje, njihova naloga je, da razložijo, zakaj sta se zgodila pojav Trump in tudi alternativna desnica, ki ponuja grozljivo prispodobo sveta. Tudi od slovenskih novinarjev bi pričakovala poročanje o ideologiji, ki stoji v ozadju, ne pa o njegovih družinskih zvezah.”

Vasja Jager: “V teh časih je nujno, da novinar ni več objektiven. Na novinarsko objektivnost se novinarji sklicujejo zaradi tega, da jim ni treba sprejemati odgovornosti za svoje mnenje. Novinarska objektivnost drži pse čuvaje na verigi. Zdaj ni več pomembna informacija, ampak interpretacija. Informacij je preveč, ljudje morajo predvsem vedeti, kaj te informacije pomenijo. Dolžnost dobrega novinarja je, da ima mnenje, povedati mora, kaj je dobro, kaj slabo, zakaj je tako. To je novinarstvo. Novinarski aktivizem ni objektivno, ampak je subjektivno novinarstvo.”

Dr. Bašić Hrvatin: “Če se zavežemo temu, da je novinarstvo poslanstvo in ne poklic, je treba v novinarstvu narediti korenite spremembe. Te samorefleksije, samoočiščenja novinarstvo trenutno ni sposobno.”

Tudi v Sloveniji imamo prihodnje leto predsedniške volitve.

Vasja Jager: “Meni se zdi perverzno, da se zdaj novinarji čudijo Trumpu in njegovemu uspehu, ko pa novinarji že leta in desetletja spreminjajo družbo v družbo spektakla, v kateri vsebina in argument nista pomembna, pomembne so parole … Donald Trump je frankensteinovska pošast, ki so jo ustvarili mediji. Tudi v Sloveniji imamo male Trumpe, ki morda niso tako skrajni, so pa brez vsebine in ljudi goljufajo leta, desetletja. Kje je kakšna vsebina pri Pahorju, Erjavcu? Ljudje ju sprejemajo kot neke like iz pravljic, sodelujejo pri tem poenostavljanju … Potem pa se čudimo, kaj imamo …”

Kaj pa medijska strategija, ki bolj cagavo nastaja na Ministrstvu za kulturo?

Dr. Bašić Hrvatin: “V Sloveniji ni pripravljenosti, da bi kot skupnost sprejeli odločitev, kateri so naši strateški cilji, ki jih je treba varovati zaradi pravic državljanov. Svoboda izražanja ne more biti prepuščena trgu in lastnikom, ki bi definirali, kaj je tisto, kar ljudje potrebujejo. Na medijskem področju, na katerem prevladujejo številni interesi, nismo sposobni postaviti nekaj ključnih vprašanj, ki jih strategija lahko reši, zakonodaja pa jih postavi v pravni okvir. V novinarstvu potrebujemo dobre ljudi, ki razumejo, da se je treba postaviti na stran tistih, ki jih nihče ne sliši, ki jih je sistem zavrgel. Novinarstvo, ki ustvarja velike zgodbe, s katerimi hrani svoj ego, naj se ukvarja s popolnim polomom temeljnih vezi, ki to družbo držijo skupaj. Če tega ne bo počelo, bo postalo samo sebi namen.”

“Novinarji so naučili gledalce, da je treba vsak dan objavljati nove zgodbe, če jih ni, jih je treba pa ustvariti. Oblikovalo se je absurdno pojmovanje novinarstva, ko se od novinarja zahteva, naj kot po tekočem traku naredi toliko in toliko tisoč znakov. V novinarstvu imamo ljudi, ki ne razumejo, kaj je novinarstvo. Če taki ljudje vodijo medije, so rezultati takšni, kakršne imamo.”

Vasja Jager: “Medijski lastniki sploh ne razumejo, kaj je medij. Lastniki Večera so mi na nekem soočenju dejali, kar je sicer njihova legitimna pozicija, da je zanje medij poslovna priložnost. Medij ni poslovna priložnost, medij je medij, posrednik med družbo in javnostjo, to je njegova vloga. Težavo pri novinarskem poročanju vidim v tem, da novinarji ne prevzamejo odgovornosti za svoja razkritja.  Zakaj medij ne vloži kazenskih ovadb, če stoji za tem, kar je razkril, zakaj ne začne peticije ali pobude za spremembo zakonodaje? Čas je, da mediji postanejo dejavna sila družbenega napredka.”