Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? O tem sta v Vročem mikrofonu govorili glavna inšpektorica za delo, predstavnica Finančne uprave in generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Kako učinkovit je nadzor nad delodajalci, ki kršijo delavske pravice? Delodajalci se zelo hitro prilagajajo spremembam na trgu dela in so na zakonodajne spremembe pripravljeni še pred njihovo uveljavitvijo, pravi glavna inšpektorica za delo Nataša Trček in dodaja: “Tudi svetovalne in odvetniške firme svetujejo, kje so luknje, da se lažje krši zakonodajo. Žal.” Inšpektorat za delo opravi največ nadzorov v gradbeni dejavnosti. Zadnja leta ugotavljajo, da je še več kršitev v trgovinah in gostinstvu. Tako v zasebnem kot javnem sektorju je veliko kršitev pri spoštovanju delovnega časa, zagotavljanju počitka, dopusta. V zadnjem mesecu se na trgu dela pojavlja pomanjkanje delavcev za delovna mesta, pri katerih se zagotavlja le minimalna plača. Po mnenju Trčkove nismo daleč od tega, da bodo delodajalci prisiljeni spoštovati pravice delavcev, ker jih sicer ne bodo dobili. Inšpektorat za delo ima od 40 do 43 inšpektorjev na področju delovnih razmerij, kar je malo, saj je poslovnih subjektov, ki jih nadzirajo, več kot 200 tisoč. Od tega je 170 tisoč takšnih, ki povprečno zaposlujejo malo več kot enega delavca.

Nataša Trček: “Tudi svetovalne in odvetniške firme svetujejo, kje so luknje, da se lažje krši zakonodajo. Žal.”

Pri neizplačanih plačah in obveznih prispevkih Inšpektorat za delo sodeluje s Finančno upravo (Furs), ki nadzoruje delodajalce in ukrepa ob ugotovitvi nepravilnosti. Na Fursu lahko vsak preveri, ali je delodajalec zanj obračunal in plačal obvezne prispevke. Leta 2015 so dobili 16100 takšnih vlog, lani pa 13500. Zinka Prunk s Finančne uprave je povedala, da več kot 95 odstotkov delodajalcev, ki oddajo predpisane obračune, prispevke poravna prostovoljno. Pri drugih skušajo te obveznosti prisilno izterjati. Tudi pri tretjini bolj problematičnih delodajalcev” je Furs uspešen. Finančna uprava vsak mesec na svoji spletni strani objavlja seznam delodajalcev, ki ne predložijo predpisanih obračunov. Takšnih neplačnikov je 4500, kar je sedem odstotkov vseh delodajalcev. Več kot polovica je delodajalcev v enoosebni družbi. Torej zaposlujejo le sami sebe.

Zinka Prunk, Furs: “Število kršiteljev upada, a ne toliko, kot bi si mi želeli.”

Tudi na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje lahko zaposleni pogledajo v svoje evidence. Se še vedno dogaja, da delavec pride na ZPIZ urejat vse potrebno za upokojitev, pa tam šokiran izve, da ima v svoji delovni dobi obdobja, ko mu delodajalec ni plačeval prispevkov? Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ: “Vsak dan veliko ljudi pride k nam, a čedalje manj je takšnih, ki so šokirani zaradi podatka o neplačanih prispevkih, se pa včasih tudi še zgodi.”

Kako se ob vseh teh nadzorih lahko zgodi, da čistilke nekega podjetja ugotovijo, da jim že dve leti ne plačujejo prispevkov? Glavna inšpektorica za delo Nataša Trček pojasnjuje: “V državi bi morala biti institucija, prek katere že po prvem neizplačilu plač, prispevkov tak subjekt ne bi mogel več poslovati. Kot je bil na primer nekdanji SDK …” O tem se govori že leta, kdo je tisti, ki to preprečuje? Nataša Trček: “Težko rečem, kdo je tisti. Slovenija je preveč pričakovala od proste gospodarske pobude, nekateri delodajalci nimajo občutka, kaj je njihova dolžnost. Ustanavljanje in delovanje podjetij je treba omogočiti le tistim, ki so ustrezni podjetniki.”

Na Inšpektoratu za delo so tik pred zagonom šestletnega projekta Odpravimo konflikte na delovnem mestu. Za izvedbo bodo namenili 1,9 milijona evrov, 80 odstotkov bo prispeval Evropski socialni sklad. Poleg mirnega posredovanja v sporih med delavci in delodajalci bodo delodajalcem svetovali tudi na področju usposabljanja, zdravja in varnosti pri delu, saj opažajo, da najrazličnejše zunanje službe delodajalcem zaradi lastnega zaslužka svetujejo marsikaj, kar sploh ni potrebno. Menijo namreč, da se lahko razmere na trgu dela izboljšajo tudi z večjim znanjem delavcev in delodajalcev. To je res, a pri nepoštenih delodajalcih brez palice (kazni) ne bo šlo.