Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Agencije za zaposlovanje, ki jih je v Sloveniji nekaj več kot sto, posredujejo svoje delavce podjetjem, ki dodatno delovno silo potrebujejo le krajši čas. V trikotniku so tako: agencije (delodajalci), uporabniki (podjetja) in delavci. Pri nas je približno 20 tisoč agencijskih delavcev, kar predstavlja odstotek in pol delovno aktivnega prebivalstva. Slabo luč na agencije za zaposlovanje pa mečejo predvsem številni kršitelji, ki najpogosteje sploh niso registrirani, čeprav na vse mogoče in nemogoče nezakonite načine posredujejo delavce.
Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija in predsednik Združenja agencij za zaposlovanje: “Agencije so najbolj regulirani delodajalec v Sloveniji. Če bi bila vsa podjetja pod takim delovnopravnim nadzorom kot mi, verjamem, da bi bilo v preteklosti pri nas manj slabih praks.” Smrekar poudarja, da so spremembe na trgu hitre in nenehne: “Katero podjetje lahko trdi, da bo obstajalo še 40 let? Preostane nam le to, da se učimo učiti in da smo fleksibilni, tudi v načinu razmišljanja. Tako nas spremembe ne bodo presenetile.”
Alojz Šket, agencija Atama, starosta na področju zaposlovanja in dejavnosti agencij: “Agencijska panoga je v dobrem položaju, ima perspektivo. Podjetja se bodo vse bolj ukvarjala s svojimi ključnimi kadri, druge pa bodo prepustili specialistom, agencijam, na primer.” Torej bi lahko delavce v podjetju po tej logiki razdelili na prvo postavo in drugorazredne (agencijske) delavce? Alojz Šket: “To je izraz, ki se ga vsi bojimo, a je kar pravi. Nekateri ljudje so v podjetju pomembnejši, drugi so bolj nenadomestljivi. Na žalost. A od tega ne bomo mogli pobegniti. V deklaracijah morda, v praksi pa še dolgo ne.”
Je dejavnost agencije za zaposlovanje dobičkonosen posel? “Vsak posel mora biti dobičkonosen, sicer ga je butasto delati,” pravi Alojz Šket, ki je razložil, da agencija na delavca zasluži od 40 do 120 evrov na mesec. “Vsakega lastnika začnejo srbeti prsti, da bi še delavcem nekaj vzel,” je povedal Šket in dodal, da taki, ki “okrog prinašajo” svoje delavce, naredijo ugledu agencijskega posla največjo škodo. Šket tudi priznava, da po njegovem mnenju agencijski delavci, ki delajo le v nočni izmeni, niso izenačeni z drugimi zaposlenimi v podjetju, čeprav je enakost med delavci uzakonjena. Po njihovih izkušnjah se približno tretjina delavcev zaposli v podjetju, v katerem najprej delajo prek agencije, je povedal Alojz Šket, ki pravi, da to v agenciji razumejo kot uspeh.
Tudi javni zavod za zaposlovanje sodeluje z agencijami. Vlasta Stojak z Zavoda za zaposlovanje pravi, da so agencije na trgu dela zelo pomembne, na zavodu oddajo tudi največ potreb po delavcih: “Če ugotovimo, da je agencija kršitelj, potem z zavodom ne more več sodelovati pri nadaljnji napotitvi delavcev.”
Pred tremi leti se je zakonodaja na tem področju zaostrila in takoj je število agencij za zaposlovanje z rekordnih 252 (leta 2014) padlo na 115 (leta 2015). Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo: “Agencije ne predstavljajo večjih kršiteljev delovnopravne zakonodaje, zaznavamo pa, da se s posredovanjem del ukvarjajo tudi podjetja, ki sploh nimajo dovoljenja ministrstva za delo. Tu pa prihaja do kršitev, zato je potreben strog, še strožji nadzor.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?
Agencije za zaposlovanje, ki jih je v Sloveniji nekaj več kot sto, posredujejo svoje delavce podjetjem, ki dodatno delovno silo potrebujejo le krajši čas. V trikotniku so tako: agencije (delodajalci), uporabniki (podjetja) in delavci. Pri nas je približno 20 tisoč agencijskih delavcev, kar predstavlja odstotek in pol delovno aktivnega prebivalstva. Slabo luč na agencije za zaposlovanje pa mečejo predvsem številni kršitelji, ki najpogosteje sploh niso registrirani, čeprav na vse mogoče in nemogoče nezakonite načine posredujejo delavce.
Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija in predsednik Združenja agencij za zaposlovanje: “Agencije so najbolj regulirani delodajalec v Sloveniji. Če bi bila vsa podjetja pod takim delovnopravnim nadzorom kot mi, verjamem, da bi bilo v preteklosti pri nas manj slabih praks.” Smrekar poudarja, da so spremembe na trgu hitre in nenehne: “Katero podjetje lahko trdi, da bo obstajalo še 40 let? Preostane nam le to, da se učimo učiti in da smo fleksibilni, tudi v načinu razmišljanja. Tako nas spremembe ne bodo presenetile.”
Alojz Šket, agencija Atama, starosta na področju zaposlovanja in dejavnosti agencij: “Agencijska panoga je v dobrem položaju, ima perspektivo. Podjetja se bodo vse bolj ukvarjala s svojimi ključnimi kadri, druge pa bodo prepustili specialistom, agencijam, na primer.” Torej bi lahko delavce v podjetju po tej logiki razdelili na prvo postavo in drugorazredne (agencijske) delavce? Alojz Šket: “To je izraz, ki se ga vsi bojimo, a je kar pravi. Nekateri ljudje so v podjetju pomembnejši, drugi so bolj nenadomestljivi. Na žalost. A od tega ne bomo mogli pobegniti. V deklaracijah morda, v praksi pa še dolgo ne.”
Je dejavnost agencije za zaposlovanje dobičkonosen posel? “Vsak posel mora biti dobičkonosen, sicer ga je butasto delati,” pravi Alojz Šket, ki je razložil, da agencija na delavca zasluži od 40 do 120 evrov na mesec. “Vsakega lastnika začnejo srbeti prsti, da bi še delavcem nekaj vzel,” je povedal Šket in dodal, da taki, ki “okrog prinašajo” svoje delavce, naredijo ugledu agencijskega posla največjo škodo. Šket tudi priznava, da po njegovem mnenju agencijski delavci, ki delajo le v nočni izmeni, niso izenačeni z drugimi zaposlenimi v podjetju, čeprav je enakost med delavci uzakonjena. Po njihovih izkušnjah se približno tretjina delavcev zaposli v podjetju, v katerem najprej delajo prek agencije, je povedal Alojz Šket, ki pravi, da to v agenciji razumejo kot uspeh.
Tudi javni zavod za zaposlovanje sodeluje z agencijami. Vlasta Stojak z Zavoda za zaposlovanje pravi, da so agencije na trgu dela zelo pomembne, na zavodu oddajo tudi največ potreb po delavcih: “Če ugotovimo, da je agencija kršitelj, potem z zavodom ne more več sodelovati pri nadaljnji napotitvi delavcev.”
Pred tremi leti se je zakonodaja na tem področju zaostrila in takoj je število agencij za zaposlovanje z rekordnih 252 (leta 2014) padlo na 115 (leta 2015). Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo: “Agencije ne predstavljajo večjih kršiteljev delovnopravne zakonodaje, zaznavamo pa, da se s posredovanjem del ukvarjajo tudi podjetja, ki sploh nimajo dovoljenja ministrstva za delo. Tu pa prihaja do kršitev, zato je potreben strog, še strožji nadzor.”
Pri razpravah o zdravem prehranjevanju se prepogosto osredotočamo predvsem na to, ali kdo uživa meso ali ne. Toda tako mesno kot brezmesno prehranjevanje je lahko zdravo ali nezdravo. V Sloveniji ob prevelikih količinah mesa pojemo bistveno premalo sadja in zelenjave. Kakšne so sodobne prehranske smernice in zakaj je tudi pri tem, kaj jemo, pomembna zmernost, se pogovarjamo z raziskovalko prehrane z Inštituta za nutricionistiko dr. Živo Lavriša.
V zgodovini je meso veljalo za prestiž. Reveži ga niso uživali veliko, plemstvo pa ga je jedlo v neverjetnih količinah. Danes je dostopno vsem, še posebno poceni meso slabše kakovosti iz tujine. V prihodnosti bodo arheologi našo dobo poznali predvsem po velikanskih količinah plastike in piščančjih kosteh. Trgovci na veliko oglašujejo poceni meso, po drugi strani pa tržno nišo sestavljajo tudi veganski zrezki z okusom po govedini. Kakšni so zgodovinski, sociološki in etični vidiki tega, kar jemo?
Zaradi visokih stroškov tiskanja in distribucije, usihanja prihodkov od oglaševanja, pa tudi zaradi spremenjenih bralnih navad tiskani mediji preživljajo težke čase, saj prodaja naklad pada, naročnikov je vsako leto manj, zaposlenim pa grozijo z odpuščanji. Kakšna prihodnost čaka časopise in revije, ki še vedno dosežejo velik del slovenske populacije in so pomemben temelj demokratične družbe?
V Sloveniji smo trenutno priča burni in nezdravo polarizirani razpravi o količini mesa, ki se znajde na našem jedilniku. Namesto prilivanja olja na ogenj, ki se razplamteva okoli usode mesne industrije, je treba na stanje pogledati s širše perspektive, opozarjajo sogovorniki. Naše prehranske navade so v marsikakšnem oziru kritične, a to ne pomeni, da moramo meso povsem sklestiti z naših jedilnikov in niti ne da moramo domačo živinorejo postaviti na zatožno klop. Nujen pa je premislek o tem, kaj prispevamo v okolje in za naše zdravje, ko se prehranjujemo na način, kot se? V prvem delu posebne serije o naši prehrani se tega vprašanja z globalne perspektive s tremi sogovorniki loteva Maja Ratej.
Droni v moderno vojskovanje prinašajo novo dimenzijo in spreminjajo komuniciranje, organizacijo enot in načine napadanja. Ruski napad na Ukrajino ponuja priložnost za vpogled v sedanjost in prihodnost vojskovanja z droni - njihovo učinkovitost, pomanjkljivosti, vključevanje v delovanje enot in načine branjenja pred napadi letalnikov brez posadke. A kaj bo prinesel hiter razvoj tehnologije? Scenarij, v katerem na stotine usklajenih dronov napade tarčo in v katerem o življenju in smrti odloča le umetna inteligenca brez človeškega nadzora, ni več nemogoč in odpira mnoga etična in pravna vprašanja.
Potem ko so države sveta pred skoraj osmimi leti pristopile k podpisu Pariškega podnebnega sporazuma, danes ugotavljamo, da smo daleč od takratnih obljub.
V Škofji Loki že leta pripravljajo projekt protipoplavne ureditve, ki pa mu del lokalnega prebivalstva in civilne družbe ostro nasprotuje. Tako številni strokovnjaki kot laiki nasprotujejo obsežnemu betoniranju in utesnjevanju reke ter poudarjajo pomen ohranjanja rek in sonaravnega urejanja v namen poplavne varnosti. Kakšne so rešitve?
Decembra lani je Iniciativa Glas ljudstva začela kampanjo Ustavimo rušenje javnega zdravstva pri kateri opozarjajo, da v Sloveniji prebivalcem ni več zagotovljena ustavna pravica do zdravstvenega varstva, saj je brez izbranega osebnega zdravnika že več kot 130 tisoč ljudi. Dostop do osebnega zdravnika vsem pacientom je tudi ena od zahtev iniciative, ki je zaradi čedalje slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, tudi po epidemiji covida-19, pripravila stavko pacientov.
Napovedovati, kako se bodo razpletli dogodki in v katero smer bodo šle nekatere aktualne teme, je bilo vedno nehvaležno delo za analitike ter strokovnjake. V zadnjih letih se je to izkazalo celo za nemogoče. Napovedi za leto 2020, ko se je svet soočil s pandemijo kovida, so v celoti zgrešile, tudi vojne v Ukrajini si ni skoraj nihče upal napovedati. Ampak, čeprav se ne igramo Nostradamusa, poskušajmo vsaj približno pogledati, kaj čaka Svet v letu 2023.
Bivanje na podeželju, v miru, blizu narave in po možnosti v lastni nepremičnini, je za marsikoga romantična ideja. Poleg številnih nedvomnih prednosti pa prinaša tudi nekatere družbene zakonitosti. Včasih tudi take, ki v imenu tradicionalnosti močno vplivajo tudi na v enakovrednost med spoloma. Kdo tam odloča, kdo prevzema nase več bremena in katerim opravilom nameni več časa? Kakšna je socialna varnost, kdo odloča in kdo deduje? Pred nedavnim objavljena študija o enakosti spolov na podeželju je poleg dobrega vpogleda v stanje enakosti spolov opomnila tudi na to, da na majhnem ozemlju lahko živimo na zelo različnih svetovih.
Za nami je super volilno leto 2022 – dobili smo novo vlado Roberta Goloba, prvo predsednico republike Natašo Pirc Musar, nove ponekod nove stare županje, župane in svetnike, nov državni svet ter se na referendumih odločili, naj se vlada oblikuje, kot si želi, naj se konča uničevanje RTV Slovenija in preloži uresničevanje dolgotrajne oskrbe. Kljub super volilnemu letu, ki je v politični in družbeni prostor vnašal na eni strani polno obljub na drugi pa nenehen konflikt, težave trenutka, ki ga živimo, niso čudežno izginile. Krajši pregled leta je pripravila Nataša Mulec.
Promocija duševnega zdravja in preventiva duševnih motenj sta iztočnici tudi za tretjo iz serije oddaj Na podstrešju. Osebe, opremljene z znanjem o duševnem zdravju preventivno krepijo svojo duševno kondicijo in če se znajdejo v težavah, jih zaznajo in ukrepajo. Na Valu 202 obnavljamo abecedo duševnega zdravja s strokovno pomočjo psihiatrinje prof. dr. Mojce Zvezdane Dernovšek.
Stavke v trgovinah ne bo, kljub temu pa prodajalke in prodajalci izgorevajo, obolevajo, premalo jih je in se iz meseca v mesec borijo za preživetje. Pred prazniki je še posebej naporno. Prav je, da se zavedamo svojih pravic kot potrošniki in ja, kupec bi moral biti kralj. Gorazd Rečnik, ki pripravil oddajo, pa dodaja, da so prave kraljice dejansko trgovke, še posebej tiste, ki se borijo za svoje pravice.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen
Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.
Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?
Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.
Neveljaven email naslov