Agencije za zaposlovanje posredujejo svoje delavce podjetjem, ki zaradi povečanega obsega dela začasno potrebujejo dodatno delovno silo. V Sloveniji je 109 agencij, ki zagotavljajo delo 20 tisoč delavcem. Kako delujejo agencije, kakšna je in bo njihova vloga na trgu dela, katere dileme, slabosti in kršitve se še vedno pojavljajo?

Agencije za zaposlovanje, ki jih je v Sloveniji nekaj več kot sto, posredujejo svoje delavce podjetjem, ki dodatno delovno silo potrebujejo le krajši čas. V trikotniku so tako: agencije (delodajalci), uporabniki (podjetja) in delavci. Pri nas je približno 20 tisoč agencijskih delavcev, kar predstavlja odstotek in pol delovno aktivnega prebivalstva. Slabo luč na agencije za zaposlovanje pa mečejo predvsem številni kršitelji, ki najpogosteje sploh niso registrirani, čeprav na vse mogoče in nemogoče nezakonite načine posredujejo delavce.

Katero podjetje bo obstajalo še 40 let?

Miro Smrekar, direktor Adecco Slovenija in predsednik Združenja agencij za zaposlovanje: “Agencije so najbolj regulirani delodajalec v Sloveniji. Če bi bila vsa podjetja pod takim delovnopravnim nadzorom kot mi, verjamem, da bi bilo v preteklosti pri nas manj slabih praks.” Smrekar poudarja, da so spremembe na trgu hitre in nenehne: “Katero podjetje lahko trdi, da bo obstajalo še 40 let? Preostane nam le to, da se učimo učiti in da smo fleksibilni, tudi v načinu razmišljanja. Tako nas spremembe ne bodo presenetile.”

Alojz Šket, agencija Atama, starosta na področju zaposlovanja in dejavnosti agencij: “Agencijska panoga je v dobrem položaju, ima perspektivo. Podjetja se bodo vse bolj ukvarjala s svojimi ključnimi kadri, druge pa bodo prepustili specialistom, agencijam, na primer.” Torej bi lahko delavce v podjetju po tej logiki razdelili na prvo postavo in drugorazredne (agencijske) delavce? Alojz Šket: “To je izraz, ki se ga vsi bojimo, a je kar pravi. Nekateri ljudje so v podjetju pomembnejši, drugi so bolj nenadomestljivi. Na žalost. A od tega ne bomo mogli pobegniti. V deklaracijah morda, v praksi pa še dolgo ne.”

Drugorazredni?

Je dejavnost agencije za zaposlovanje dobičkonosen posel? “Vsak posel mora biti dobičkonosen, sicer ga je butasto delati,” pravi Alojz Šket, ki je razložil, da agencija na delavca zasluži od 40 do 120 evrov na mesec. “Vsakega lastnika začnejo srbeti prsti, da bi še delavcem nekaj vzel,” je povedal Šket in dodal, da taki, ki “okrog prinašajo” svoje delavce, naredijo ugledu agencijskega posla največjo škodo. Šket tudi priznava, da po njegovem mnenju agencijski delavci, ki delajo le v nočni izmeni, niso izenačeni z drugimi zaposlenimi v podjetju, čeprav je enakost med delavci uzakonjena. Po njihovih izkušnjah se približno tretjina delavcev zaposli v podjetju, v katerem najprej delajo prek agencije, je povedal Alojz Šket, ki pravi, da to v agenciji razumejo kot uspeh.

Tudi javni zavod za zaposlovanje sodeluje z agencijami. Vlasta Stojak z Zavoda za zaposlovanje pravi, da so agencije na trgu dela zelo pomembne, na zavodu oddajo tudi največ potreb po delavcih: “Če ugotovimo, da je agencija kršitelj, potem z zavodom ne more več sodelovati pri nadaljnji napotitvi delavcev.”

Potreben je še strožji nadzor nad kršitelji

Pred tremi leti se je zakonodaja na tem področju zaostrila in takoj je število agencij za zaposlovanje z rekordnih 252 (leta 2014) padlo na 115 (leta 2015). Peter Pogačar, državni sekretar na ministrstvu za delo: “Agencije ne predstavljajo večjih kršiteljev delovnopravne zakonodaje, zaznavamo pa, da se s posredovanjem del ukvarjajo tudi podjetja, ki sploh nimajo dovoljenja ministrstva za delo. Tu pa prihaja do kršitev, zato je potreben strog, še strožji nadzor.”