Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Kako pa je v Sloveniji?
Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Nov socialni steber prinaša nov nabor storitev, ki bodo po zagotovilih ministrstva za zdravje primerljive s storitvami institucionalnega varstva. V Sloveniji smo sicer med evropskimi državami na repu, kar zadeva rast sredstev za oskrbo na domu, in visoko po deležu vlaganj v institucije. Pričakujejo, da se bodo osebe po uveljavitvi zakona pozneje odločale za storitve institucionalnega varstva, to naj bi izboljšalo tudi katastrofalno stanje glede domov za starejše, kar smo na Valu 202 že izpostavljali.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo nasprotno. Sekretar skupnosti Jaka Bizjak:
“Glede na to, da bodo cene storitve, količine denarja in načrtovanje zmogljivosti prepuščeni ministrstvu za zdravje, se lahko hitro zgodi, da bo zmogljivosti premalo.”
Klavdija Kobal Straus z ministrstva za zdravje pravi, da se ji zdi grozljivo, ko se postavi v vlogo današnjih izvajalcev, in se sprašuje, kaj o tem mislijo današnji uporabniki.
Dolgotrajna oskrba bo skupaj stala približno 360 milijonov evrov. Del sredstev v vrednosti približno 200 milijonov evrov, ki smo jih za dolgotrajno oskrbo že namenjali iz blagajn zdravstvenega ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja, bo zakon prenesel na podračun, nad katerim bo imel nadzor ZZZS. Tam predloga še niso preučili.
Anita Jacovič, ministrstvo za zdravje:
“Teh 200 milijonov evrov se bo spremenilo v prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo. Na ta račun se bosta znižali prispevni stopnji, ki ju zdaj plačujemo v blagajni za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.”
Ker pa se širi obseg storitev, bo za dolgotrajno oskrbo treba zagotoviti še dodatnih 110 milijonov evrov. Tukaj ministrstvo uvaja obvezno doplačilo za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo plačevali vsi, odvisno pa bo od statusa posameznika. “Za upokojenca bo ta znesek znašal od približno 2 do 20 evrov, odvisno od višine pokojnine. Za socialno ogrožene bo poskrbela veljavna zakonodaja.
Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bo posameznik, ki danes na primer prijema dodatek za pomoč in postrežbo, v novem sistemu na slabšem kot danes, Klavdija Kobal Straus zagotavlja, da z dolgotrajno oskrbo nihče ne bi smel dobiti manj. Ob tem poudarja, da lahko posameznika od tega, da postane uporabnik dolgotrajne oskrbe, loči le prometna nesreča.
“S tem pomembno krepimo obstoječe sposobnosti uporabnika in ga podpiramo, da ostaja v vitalnem in kakovostnem življenju predvsem v domačem okolju čim dlje.”
Ob prenosu pristojnosti za pripravo zakona z ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, na ministrstvo za zdravje so strokovnjaki svarili, da bi to lahko prineslo medikalizacijo dolgotrajne oskrbe. Kot pravi Mateja Nagode z inštituta za socialno varstvo, se to kaže v predvidenih profilih, ki so v predlogu zakona orientirani predvsem na medicinski kader. “Na primer, za koordinacijo dolgotrajne oskrbe je predvidena diplomirana medicinska sestra.” Med več kot 100 vodji in koordinatorkami na področju pomoči na domu je danes večina socialnih delavk. Na ministrstvu so se za profil medicinske sestre odločili z namenom povezave z zdravstvenim sistemom.
Mateja Nagode opozarja, da predlog za najtežjo kategorijo izključuje možnost storitve oskrbe na domu. “Potem je zakon mogoče neskladen sam s seboj. Že vrsto let v Sloveniji spodbujamo skupnostno oskrbo in tudi eden od ciljev zakona je, da se osebi, ki to želi, omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju. Menimo, da je to temeljna človekova pravica.” Na ministrstvu pravijo, da bo taka oseba imela možnost, da dobi osebnega pomočnika.
Že danes zelo velik delež neformalne oskrbe prevzamejo izjemno obremenjeni svojci. Njihovo delo ni priznano. Predlog med drugim predvideva možnost nadomestne oskrbe, na ministrstvu, ki je pristojno za socialne zadeve, pa mu očitajo, da preveč poudarja neformalno oskrbo in premalo vlogo lokalne skupnosti. Predlog tudi ne upošteva nekaterih rešitev, ki so bile predvidene v prejšnjem predlogu, kot so sredstva za prilagoditev bivalnih prostorov in možnost plačane odsotnosti za nego družinskega člana.
Zakon bo v javni obravnavi mesec dni. Če se bodo resorji med seboj uskladili in bo uspešno prestal zakonodajni postopek, se bo sistem uvajal postopoma, v celoti pa bi se začel uveljavljati leta 2020, ko morajo biti zagotovljena tudi sredstva.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
V razvitih državah se oskrba v socialnih zavodih, kot so domovi za stare, umika oskrbi na domu in v skupnosti. Kako pa je v Sloveniji?
Na tem področju v Sloveniji zelo zaostajamo, dolgotrajno oskrbo različna ministrstva neuspešno urejajo že več kot 15 let. Ministrstvo za zdravje je prejšnji petek dalo v javno razpravo predlog zakona, ki predvideva integrirano dolgotrajno oskrbo, hkrati pa tudi plačilo novega prispevka.
Nov socialni steber prinaša nov nabor storitev, ki bodo po zagotovilih ministrstva za zdravje primerljive s storitvami institucionalnega varstva. V Sloveniji smo sicer med evropskimi državami na repu, kar zadeva rast sredstev za oskrbo na domu, in visoko po deležu vlaganj v institucije. Pričakujejo, da se bodo osebe po uveljavitvi zakona pozneje odločale za storitve institucionalnega varstva, to naj bi izboljšalo tudi katastrofalno stanje glede domov za starejše, kar smo na Valu 202 že izpostavljali.
V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije menijo nasprotno. Sekretar skupnosti Jaka Bizjak:
“Glede na to, da bodo cene storitve, količine denarja in načrtovanje zmogljivosti prepuščeni ministrstvu za zdravje, se lahko hitro zgodi, da bo zmogljivosti premalo.”
Klavdija Kobal Straus z ministrstva za zdravje pravi, da se ji zdi grozljivo, ko se postavi v vlogo današnjih izvajalcev, in se sprašuje, kaj o tem mislijo današnji uporabniki.
Dolgotrajna oskrba bo skupaj stala približno 360 milijonov evrov. Del sredstev v vrednosti približno 200 milijonov evrov, ki smo jih za dolgotrajno oskrbo že namenjali iz blagajn zdravstvenega ter invalidskega in pokojninskega zavarovanja, bo zakon prenesel na podračun, nad katerim bo imel nadzor ZZZS. Tam predloga še niso preučili.
Anita Jacovič, ministrstvo za zdravje:
“Teh 200 milijonov evrov se bo spremenilo v prispevno stopnjo za dolgotrajno oskrbo. Na ta račun se bosta znižali prispevni stopnji, ki ju zdaj plačujemo v blagajni za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.”
Ker pa se širi obseg storitev, bo za dolgotrajno oskrbo treba zagotoviti še dodatnih 110 milijonov evrov. Tukaj ministrstvo uvaja obvezno doplačilo za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo plačevali vsi, odvisno pa bo od statusa posameznika. “Za upokojenca bo ta znesek znašal od približno 2 do 20 evrov, odvisno od višine pokojnine. Za socialno ogrožene bo poskrbela veljavna zakonodaja.
Na vprašanje, ali obstaja možnost, da bo posameznik, ki danes na primer prijema dodatek za pomoč in postrežbo, v novem sistemu na slabšem kot danes, Klavdija Kobal Straus zagotavlja, da z dolgotrajno oskrbo nihče ne bi smel dobiti manj. Ob tem poudarja, da lahko posameznika od tega, da postane uporabnik dolgotrajne oskrbe, loči le prometna nesreča.
“S tem pomembno krepimo obstoječe sposobnosti uporabnika in ga podpiramo, da ostaja v vitalnem in kakovostnem življenju predvsem v domačem okolju čim dlje.”
Ob prenosu pristojnosti za pripravo zakona z ministrstva, pristojnega za socialne zadeve, na ministrstvo za zdravje so strokovnjaki svarili, da bi to lahko prineslo medikalizacijo dolgotrajne oskrbe. Kot pravi Mateja Nagode z inštituta za socialno varstvo, se to kaže v predvidenih profilih, ki so v predlogu zakona orientirani predvsem na medicinski kader. “Na primer, za koordinacijo dolgotrajne oskrbe je predvidena diplomirana medicinska sestra.” Med več kot 100 vodji in koordinatorkami na področju pomoči na domu je danes večina socialnih delavk. Na ministrstvu so se za profil medicinske sestre odločili z namenom povezave z zdravstvenim sistemom.
Mateja Nagode opozarja, da predlog za najtežjo kategorijo izključuje možnost storitve oskrbe na domu. “Potem je zakon mogoče neskladen sam s seboj. Že vrsto let v Sloveniji spodbujamo skupnostno oskrbo in tudi eden od ciljev zakona je, da se osebi, ki to želi, omogoči, da ob ustrezni pomoči čim dlje ostane v domačem okolju. Menimo, da je to temeljna človekova pravica.” Na ministrstvu pravijo, da bo taka oseba imela možnost, da dobi osebnega pomočnika.
Že danes zelo velik delež neformalne oskrbe prevzamejo izjemno obremenjeni svojci. Njihovo delo ni priznano. Predlog med drugim predvideva možnost nadomestne oskrbe, na ministrstvu, ki je pristojno za socialne zadeve, pa mu očitajo, da preveč poudarja neformalno oskrbo in premalo vlogo lokalne skupnosti. Predlog tudi ne upošteva nekaterih rešitev, ki so bile predvidene v prejšnjem predlogu, kot so sredstva za prilagoditev bivalnih prostorov in možnost plačane odsotnosti za nego družinskega člana.
Zakon bo v javni obravnavi mesec dni. Če se bodo resorji med seboj uskladili in bo uspešno prestal zakonodajni postopek, se bo sistem uvajal postopoma, v celoti pa bi se začel uveljavljati leta 2020, ko morajo biti zagotovljena tudi sredstva.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Približno deset let že država odloča o tem, kje bo speljala hitro cesto, ki bi Koroško povezala s štajersko avtocesto. Ministrstvo za okolje je v prostor umestilo tako imenovano traso F2-2 od Šentruperta proti Velenju, del Savinjčanov pa temu ostro nasprotuje in predlaga priključek v Arji vasi.
Komaj devetletna deklica skupaj z bratom in sestro dela v tekstilnem obratu v bližini turško-sirske meje. Zasluži manj kot 10 evrskih centov na uro. Na pragu Evrope, ki finančno in tudi organizacijsko pomaga Turčiji pri oskrbi beguncev, smo priče sodobnemu suženjskemu izkoriščanju otrok. Le kakšne bodo razmere v predmestnem getu Gaziantepa, ko bodo izkoriščani otroci čez 5, 10, 15 let odrasli? Ostali bodo brez šol, brez otroštva, brez dostojanstva. Upanja in zaupanja imajo že danes zelo malo. V Turčiji je naš novinar Vala 202 obiskal tudi kliniko, kjer ranjenim beguncem iz Sirije pomagajo pri rehabilitaciji. Številni begunci imajo zaradi vojnih travm resne psihične težave, otroci se redko nasmejejo.
Ob koncu šolskega leta je bilo v šest slovenskih šol vključeno 34 otrok prosilcev za azil in en otrok s statusom mednarodne zaščite. Sedem šoloobveznih otrok je do zdaj prišlo v okviru premestitve, šest naj bi jih prišlo poleti. Na Valu 202 bomo spremljali njihovo integracijo v šolski sistem in družbo. Med drugim smo obiskali Osnovno šolo Tabor Logatec, kjer so že vključili 5 otrok iz Afganistana, in izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so nastanjene družine, iz katerih bodo otroci začeli obiskovati šolo septembra.
Britanci so se odločili, da ne bodo ostali. Toda kam dejansko gre Velika Britanija? In kako ji lahko potovanje na svoje olajša ali oteži EU? Kaj če ima prav profesor James D. Morow z Univerze Michigan? “Ne pravim, da je to najboljša stvar, ki se je zgodila EU, ampak da bi lahko bila najboljša stvar. Odvisno od tega, kako se bodo odzvali evropski voditelji.”
Neveljaven email naslov