Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

05.12.2017

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prepričan sem, da ste se vsi že znašli pred dilemo ob trgovskih policah z živili – domače, lokalno, slovensko – skorajda vsak izdelek je že domač, a ko ga kupiš in si potem vzameš čas, ugotoviš, da je baje res domač in iz lokalnega okolja, ampak ne slovenskega, da gre za oznako, ki si jo je izmislila trgovina, torej za trgovsko znamko ali pa blagovno znamko, mogoče celo za privatno. Ni čudno, da smo potrošniki zmedeni, pa bi radi jedli hrano, o kateri smo prepričani, da dosega visoke kakovostne standarde, radi bi jedli doma pridelano in predelano hrano, ki ni prepotovala polovice zemeljske oble, da je prišla na prodajne police. Kako torej v poplavi ponujenega izbrati pravilno? Kako pa izbirate vi?

Čeprav je kar trajalo od začetka projekta do prvih proizvodov z novo označbo, pa nam je zdaj pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov ter perutninskega in govejega mesa torej delo končno olajšano.

Oznaka Izbrana kakovost – Slovenija je garancija za kakovostne izdelke, pridelane in predelane v Sloveniji. 

Najprej so se torej zganili v industriji mleka in mlečnih izdelkov, zato bomo tudi mi ta sektor vzeli pod drobnogled in na konkretnem primeru mlekarne Planika, katere lastnik je kmetijska zadruga Tolmin, lastniki zadruge pa tamkajšnji kmetje, ugotavljali, kakšne zahteve so predpisane za pridobitev oznake Izbrana kakovost – Slovenija.

Normativ mikrobiološke kakovosti pri mleku je 80.000 mikroorganizmov na mililiter mleka, kar je 20.000 mikroorganizmov manj kot pri splošnem normativu evropske zakonodaje, od prevzema mleka iz zbiralnice do sprejema v predelavo pa lahko mine največ 15 ur.  Ker smo ljudje zaradi številnih negativnih izkušenj postali nejeverni Tomaži, se seveda kar samo postavlja vprašanje preverjanja kakovosti. Torej, preverjanje po tem, ko enkrat veriga od kmeta do izdelka na trgovski polici ali v hladilniku dobi certifikat in so izdelki del nacionalne sheme, s katero se danes ukvarjamo.

S sistemom jemanja in preverjanja vzorcev se strinjajo tudi kmetje. Če je njihovo mleko bolj kakovostno, je tudi odkupna cena višja. 

Je pa res malo možnosti, da bi predelovalci in proizvajalci namerno kršili standarde, saj prispevajo tudi finančna sredstva za promocijo oznake.

Mleko, mlečni izdelki, perutninsko in goveje meso so v shemo že vključeni sektorji, naslednji na vrsti pa je sektor sadja.

Zdaj smo na potezi potrošniki, ki smo lahko brez skrbi ob nakupu izdelkov s to oznako. In to je res dobrodošlo, saj bomo zdaj kakovostno mleko, mlečne izdelke, perutninsko in goveje meso, v prihodnje pa tudi sadje lažje našli na trgovskih policah. Čeprav je za številne nakupovanje sprostitev – vsaj do blagajne –, pa ob nakupu hrane to največkrat res ni.

In prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov.


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Nakupovanje kakovostne hrane je zahteven proces

05.12.2017

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov

Prepričan sem, da ste se vsi že znašli pred dilemo ob trgovskih policah z živili – domače, lokalno, slovensko – skorajda vsak izdelek je že domač, a ko ga kupiš in si potem vzameš čas, ugotoviš, da je baje res domač in iz lokalnega okolja, ampak ne slovenskega, da gre za oznako, ki si jo je izmislila trgovina, torej za trgovsko znamko ali pa blagovno znamko, mogoče celo za privatno. Ni čudno, da smo potrošniki zmedeni, pa bi radi jedli hrano, o kateri smo prepričani, da dosega visoke kakovostne standarde, radi bi jedli doma pridelano in predelano hrano, ki ni prepotovala polovice zemeljske oble, da je prišla na prodajne police. Kako torej v poplavi ponujenega izbrati pravilno? Kako pa izbirate vi?

Čeprav je kar trajalo od začetka projekta do prvih proizvodov z novo označbo, pa nam je zdaj pri izbiri mleka in mlečnih izdelkov ter perutninskega in govejega mesa torej delo končno olajšano.

Oznaka Izbrana kakovost – Slovenija je garancija za kakovostne izdelke, pridelane in predelane v Sloveniji. 

Najprej so se torej zganili v industriji mleka in mlečnih izdelkov, zato bomo tudi mi ta sektor vzeli pod drobnogled in na konkretnem primeru mlekarne Planika, katere lastnik je kmetijska zadruga Tolmin, lastniki zadruge pa tamkajšnji kmetje, ugotavljali, kakšne zahteve so predpisane za pridobitev oznake Izbrana kakovost – Slovenija.

Normativ mikrobiološke kakovosti pri mleku je 80.000 mikroorganizmov na mililiter mleka, kar je 20.000 mikroorganizmov manj kot pri splošnem normativu evropske zakonodaje, od prevzema mleka iz zbiralnice do sprejema v predelavo pa lahko mine največ 15 ur.  Ker smo ljudje zaradi številnih negativnih izkušenj postali nejeverni Tomaži, se seveda kar samo postavlja vprašanje preverjanja kakovosti. Torej, preverjanje po tem, ko enkrat veriga od kmeta do izdelka na trgovski polici ali v hladilniku dobi certifikat in so izdelki del nacionalne sheme, s katero se danes ukvarjamo.

S sistemom jemanja in preverjanja vzorcev se strinjajo tudi kmetje. Če je njihovo mleko bolj kakovostno, je tudi odkupna cena višja. 

Je pa res malo možnosti, da bi predelovalci in proizvajalci namerno kršili standarde, saj prispevajo tudi finančna sredstva za promocijo oznake.

Mleko, mlečni izdelki, perutninsko in goveje meso so v shemo že vključeni sektorji, naslednji na vrsti pa je sektor sadja.

Zdaj smo na potezi potrošniki, ki smo lahko brez skrbi ob nakupu izdelkov s to oznako. In to je res dobrodošlo, saj bomo zdaj kakovostno mleko, mlečne izdelke, perutninsko in goveje meso, v prihodnje pa tudi sadje lažje našli na trgovskih policah. Čeprav je za številne nakupovanje sprostitev – vsaj do blagajne –, pa ob nakupu hrane to največkrat res ni.

In prav je, da so naša pričakovanja visoka, kot je tudi prav, da imamo končno možnost kupovanja kakovostnih domačih izdelkov.


02.02.2016

Glasbene kvote

V povprečju na Valu 202 v eni uri zavrtimo 8 pesmi, po dopolnjenem Zakonu o medijih jih bo moralo biti vsaj 5 slovenskih, vsako uro, vse dni v letu. Tudi o tem, kakšna bo glasbena podoba nacionalnih radijskih programov, kakšna komercialnih, kakšne cilje so si zakonodajalci postavili in kako bodo vzpostavljeni seznami novo ustvarjene glasbe – v pogovoru s predstavnikom Ministrstva za kulturo.


26.01.2016

Premiki na trgu nepremičnin

Še preden so zaokrožile analize o tem, da je nastopil čas za nakup nepremičnine, je število sklenjenih poslov na nepremičninskem trgu vztrajno naraščalo. Zadnji podatki kažejo, da se novogradnje še naprej cenijo, močno so padle cene hiš, rabljena stanovanja pa se malenkost dražijo, zlasti v Ljubljani. Analiza Banke Slovenije zaključuje, da so rabljena stanovanja celo podcenjena.


19.01.2016

Stalno pripravljeni

V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.


19.01.2016

Stalno pripravljeni

V plačnem sistemu javnega sektorja bo treba kaznovati kršitelje in odpraviti pomanjkljivosti, tako po aferi z dodatki za stalno pripravljenost napovedujejo na ministrstvu za javno upravo.


12.01.2016

Islam je zelo raznolika religija

Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.


12.01.2016

Islam je zelo raznolika religija

Po terorističnih napadih v Parizu in dogodkih v Kölnu se evropski muslimani vse pogosteje srečujejo s predsodki in miti o islamu ter se morajo braniti zaradi dejanj skrajnežev. O islamu bosta v Vročem mikrofonu razmišljala islamolog Raid Al-Daghistani in pater Peter Lah.


05.01.2016

Intervju: Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka

Z zakonom o informacijskem pooblaščencu smo pred natanko desetimi leti dobili nov organ, ki izvaja številne pristojnosti na dveh ravneh. Informacijski pooblaščenec je pristojen za področje dostopa do informacij javnega značaja in hkrati za področje varstva osebnih podatkov. Predvsem v prvem primeru je ta pristojnost velikokrat pomagala tudi novinarjem pri njihovem delu. V dobi, ko so informacije, njihovo zbiranje in obdelava čedalje bolj pomembni, smo pred mikrofon povabili informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik in z njo “obdelali” najodmevnejše primere preteklega leta.


29.12.2015

Razmislek o humanitarnosti

Leto 2015 ni bilo nujno dobro, smo pa opazili veliko dobrih ljudi! V družbi prostovoljcev, posameznikov, ki se trudijo našo družbo narediti bolj prijazno, vključujočo in prijetno, bomo osvetlili ključne probleme in izzive za prihodnje leto. Kakšno pikro in tudi spodbudno so rekli: Spomenka Valušnik, Ninna Kozorog, Boris Krabonja ter Jure Poglajen in David Zorko.


22.12.2015

Brez migrantov bo gospodarska rast precej nižja

Ob begunski krizi politika izpostavlja predvsem varnostni vidik. Zrasla je ograja, rodila se je “ZLOvenija”, v javnosti pa se je razplamtela še razprava o tem, kako nam bodo begunci ‘odžirali kruh’. To so predsodki in manipulacije. Podatki in demografske projekcije kažejo prav nasprotno. Pred prazniki, ko so begunci izginili z naslovnic in nihče več ne izpostavlja, da gre tudi za otroke, bomo na Valu 202 preverili, zakaj tudi mi potrebujemo migrante – tako s kulturnega, zaposlitvenega kot tudi ekonomskega vidika.


15.12.2015

Bo tudi vam Dedek Mraz prinesel davčne blagajne?

Uporaba davčnih blagajn, torej blagajn, ki bodo izmenjevale podatke v realnem času s finančno upravo (Furs), bo obvezna od 2. januarja 2016. Davčno blagajno bo treba imeti povsod, kjer je mogoče blago ali storitve plačevati z gotovino, torej z bankovci, kovanci ali bančnimi karticami, a le, če ste zavezanec za izdajanje računov. Na primer, tudi odvetnik, pri katerem je možno plačilo z gotovino, bo moral imeti davčno blagajno. Kdo pa bo izjema?


08.12.2015

Ekonomski migranti iz “mirnega” Afganistana

Angela Merkel je pretekli teden ob obisku afganistanskega predsednika napovedala, da bodo prebežnike iz Afganistana, ki – za razliko od Sirije in Iraka – velja za relativno mirno državo, začeli vračati v domov. Ob tem se Naser Mohammadi, ki se v domovini že 15 let ukvarja z reintegracijo beguncev, le kislo nasmehne in doda, da Nemčija potem očitno svoje vojake po nepotrebnem pošilja v “mirno” državo.


01.12.2015

Sistem pomoči revščino le še poglablja

Projekt brezplačne pravne pomoči, ki pod okriljem Botrstva deluje že dobri dve leti, kaže, da v revščino vse bolj tone tudi srednji sloj, da ljudje finančnih in socialnih stisk ne začnejo reševati pravočasno in so zato vse bolj kompleksni in težko rešljivi, pogoste so tudi deložacije. Lahko družinam vsaj pri ustavitvi deložacij iz stanovanj javnih stanovanjskih skladov pomaga precedenčna sodba, ki je bila vložena prav s pomočjo tega projekta in je že pravnomočna, je med drugim pojasnila vodja projekta Brezplačne pravne pomoči Nina Zidar Klemenčič.


24.11.2015

Dayton po Daytonu

“Halo, Dayton?!” Tako se oglasi prodajalka v enih izmed sarajevskih mesnic, ki se imenuje po Daytonskem mirovnem sporazumu. Družinsko podjetje so preimenovali prav po mirovnem sporazumu, ki so ga novembra 1995 sklenili tedanji predsedniki Srbije Slobodan Milošević, BiH-a Alija Izetbegović in Hrvaške Franjo Tudjman. V Bosni in Hercegovini so od Daytonskega sporazuma, s katerim se je končala triletna vojna, v kateri je umrlo več kot 100 tisoč ljudi, pričakovali veliko, vendar je država 20 let po Daytonu močno zbirokratizirana, nerazvita in razcepljena. Brezposelnost je več kot 40-odstotna, država ima neverjetnih 14 vlad. Kakšna je prihodnost Bosne in Hercegovine v luči reformiranja države in aktualnih teroristične in begunce krize?


17.11.2015

Usoda Islamske države in begunske problematike po napadu v Parizu

Po petkovem terorističnem napadu v Parizu je Francija napovedala vojno proti Islamski državi, Združene države bodo okrepile napade, pogovarjala sta se Obama in Putin … Je to pravi odgovor v boju zoper terorizem in kakšne bi bile alternative vojni retoriki oziroma vojni sili za uničenje Islamske države?


10.11.2015

Nastanitveni center v Gornji Radgoni

Skozi nastanitveni center v Gornji Radgoni gre od 1300 do 2100 beguncev na dan. O tem, zakaj v Gornji Radgoni nimajo tako velikih težav kot ponekod drugje, smo se pogovarjali s tamkajšnjim županom Stanislavom Rojkom.


03.11.2015

VM - Piketty

Kako pohlep kapitalizma v končni obliki uničuje sam sebe in zakaj kapitalizem brez nagobčnika ne more preživeti? O vprašanju družbene neenakosti, ki ga je izpostavil francoski ekonomist Thomas Piketty, bodo razmišljali dr. Vesna Leskošek, Rok Kogej in dr. Jože P. Damijan. Kako bi Piketty rešil kapitalizem?


27.10.2015

Etično novinarstvo na preizkušnji

Kaj imajo skupnega predsednica društva novinarjev Petra Lesjak Tušek, profesorica Lee Wilkins in kirurg Erik Brecelj? Vsi trije so prepričani, da je lahko dobro novinarstvo le etično novinarstvo.


20.10.2015

Ujeti v dežju pred schengenskimi vrati

Razmere na hrvaško-slovenski meji so vse prej kot humane. Na nikogaršnji zemlji med Hrvaško in Slovenijo na mejnem prehodu Središče ob Dravi sta včeraj popoldne bila tudi naša novinarja Gašper Andrinek in Gorazd Rečnik. Reportažo sta v studiu komentirala izr. prof. dr. Jure Gombač z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRCSAZU in Sirec dr. Fouad Al-Mansour s Centra za energetsko učinkovitost z inštituta Jožef Stefan.


12.10.2015

Letalstvo

Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.


06.10.2015

Starejši v Sloveniji so zelo socialno izključeni

Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?


Stran 29 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov