Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pandorina skrinjica je odprta

04.12.2018

Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac

Na Kitajskem sta se rodila gensko modificirana otroka. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na te poskuse nismo ustrezno regulatorno pripravljeni?

Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. To je potrdil tudi strokovnjak na področju genetike dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Prvi pomislek: Varnost

“V znanstveni srenji velja zapoved, da je na embrionalnih celicah dovoljeno izvajati poskuse le do starosti od 10 do 14 dni, če nacionalna zakonodaja to dovoljuje. Nikakor pa se tak zarodek ne sme uporabiti za reprodukcijo človeka.”

A kitajski znanstvenik He Jiankui se ni ustavil tu. Embrionalne celice, nad katerimi je bdel, so rasle, se podvojevale. Dnevi so tekli, tekli so tedni, tekli so meseci … preteklo je dovolj časa, da sta v maternici dozoreli dvojčici. In se rodili. Odzivi strokovne javnosti so temu primerno negativni, zgroženi, dejanje kitajskega znanstvenika so poimenovali kar “pošastni eksperiment“. Slovenski endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete v Ljubljani: 

“Najprej je to veliko negativno presenečenje, čeprav vemo, da se marsikaj dogaja. Gre za etiko, a gre tudi za to, da se dela poskuse na ljudeh brez ustreznih predhodnih preiskav. Crispr še zdaleč ni dovolj preizkušena tehnika, da bi jo lahko uporabljali na ljudeh, izkazalo se je, da ni tako natančna, kot se jo je opevalo.”

“Ta novica je bila izjemno velik pretres. Veliko se je govorilo o spreminjaju človeškega genoma: pred leti so Kitajci dvignili veliko prahu, ko so spremenili zarodne celice, potem so to storili še v Veliki Britaniji. Pričakovali smo, da bo prišlo do tega, strinjali smo se, da to ima potencial. A kljub temu smo tudi menili, da zadeva še ni tako natančna, saj lahko ogrozi zdravje človeka,” je povedal sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Potrdil je, da je tehnika Crispr trenutno dosegljiva več deset, če ne več sto laboratorijem o svetu. Tako imenovane revolucionarne genske škarje, s katerimi lahko na poljubnem mestu hitro, natančno in učinkovito spreminjajo genski zapis v celici, je revija Science leta 2015 razglasila za glavno odkritje leta. Nadaljnje raziskave pa so pokazale, da tehnologija ni vsemogočna, da vendarle ima temne lise.

Drugi pomislek: Dednost

“To je Pandorina skrinjica, ki se je odprla na stežaj in grozi z neslutenimimi posledicami. Posledice tega dogodka bodo morda ogromne v prihodnjih generacijah. Najbolj sporno je, da bo sprememba zapisa dedna.” – Filozof dr. Igor Pribac.

Filozof Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani tako opozarja, da se bodo sprožene spremembe zdaj lahko prenašale iz generacije v generacijo, se množile in mešale z genskimi zapisi drugih ljudi. “V tem trenutku ne more nihče z gotovostjo napovedati, kakšni bodo učinki tega posega. Ta znanstvenik upa, da bo dosegel želeno posledico, skoraj gotovo pa je, da bo poleg želene posledice dosegel mnogo neželenih posledic. Te so misterij in so lahko zelo usodne za tiste, ki bodo njihovi nosilci, ali tiste, ki prihajajo v stik z njimi.”

V tovrstnih primerih se zdi, kot da bi se ravnali po pristopu “cilj opravičuje sredstva”? Je lahko gensko izboljšan posameznik dovoljšen cilj? “Ta pristop nikoli ni bil razglašen za etičnega, vsaj ne, če pred tem ne definiramo cilja kot etičnega. Naša civilizacija sodobne demokratične liberalne družbe to idejo zavrača in trdi, da je dopusten samo tisti cilj, ki kot svoje sredstvo spoštuje tudi človekove individualne pravice.”

Tretji pomislek: Regulacije

Kitajske oblasti so nad spornim dejanjem sprožile preiskavo in Heju odvzele licenco. Iz tamkajšnje Nacionalne zdravstvene organizacije so sporočili, da so nad novico zelo zaskrbljeni in da so nemudoma začeli preiskavo. Dejanje, ki ga je opisal He, predstavlja po njihovem mnenju hudo kršitev njihove zakonodaje, predpisov in etičnih standardov.”

V ponedeljek se je odzvala tudi Svetovna zdravstevna organizacija in med drugim sporočila, da je oblikovala ekipo strokovnjakov, ki bo na podlagi etičnih in varnostnih meril zasnovala natančne smernice in standarde za tovrstne poskuse, ki lahko nosijo resne posledice. Kako smo sicer globalno regulatorno opremljeni za tovrstne primere? Smernice sta oblikovala Svet Evrope in organizacije OECD, temeljijo na Oviedski deklaraciji, ki pa je še zdaleč niso podpisale vse države sveta. Vsem tem smernicam vsaka po svoje sledijo nacionalne zakonodaje. Ene bolj, druge manj, toda a je to dovolj?  

Tudi če bi imeli enotno politiko, to še ne bi pomenilo, da se to ne bi moglo zgoditi. Tak dogodek je bil na pomolu že dlje časa. Nimamo garancije, da se ni zgodil že kdaj prej, le objavljen ni bil. Manj nečimrn znanstvenik pa je to naredil le za denar in ostal anonimen, kot tudi bitja, ki jih je na tak način ustvaril.”

V Sloveniji etični organi po mnenju Igorja Pribca še niso polnokrvno zaživeli, to se opazi tudi po tem, koliko sredstev država nameni za to, opozarja. Kritičen je do komisije za medicinsko etiko, ki po njegovem mnenju svojega dela ne opravlja dobro. Najmanj, kar trenutno potrebujemo, je preveč zadržana in konzervativna država, meni tudi Radovan Komel.

Nisem za to, da se nekaj prepove, sem za to, da se o tem čim širše pogovarjamo. Glavno besedo mora imeti znanost, ne smemo zavajati ljudi. Javno razpravo mora voditi nekdo, ki o tem nekaj ve, enakopravno pravico do sodelovanja v njej pa imajo vsi. Le na tak način se lahko oblikujejo dobre rešitve.”

Treba se je zavedati realnosti, v kateri živimo in o kateri bomo morali jutri tudi odločati, opozarjajo sogovorniki. Družba mora postati bolje seznanjena, to pa bomo dosegli le z živahnimi in ustrezno vodenimi javnimi razpravami ter učinkovitejšim delovanjem za to pristojnih teles.

Četrti pomislek: Krasni novi svet

Področje genetike zadnja leta skokovito napreduje. V zgolj zadnjih letih se je zgodilo nekaj ključnih premikov naprej. Če hipotetično predpostavimo, da bi to sodobno tehnologijo uporabljal nekdo, ki se ne meni za etične pomisleke in regulatorne predpise. Ta nekdo bi imel na voljo dovolj denarja, ustrezno raziskovalno okolje in ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v poskusih. Lahko sklepamo, da se tovrstni poskusi na ljudeh v svetu že vršijo?

Smo na pragu tega. Moramo pa vedeti, da so nekatere lastnosti, gledano z genetskega vidika, enaostavne, večina pa je poligenskih.Radovan Komel

Katere pa so te lastnosti, ki so odvisne od manjšega števila genov? “Barva oči, barva las,” je pojasnil Komel. Težje dosegljive bi bile po njegovem spremembe inteligenčnega količnika ali pa gensko zdravljenje zapletenih bolezni. “To je trenutno večji zalogaj, ne bo pa to dolgo trajalo.

Eden od glavnih problemov je: kje je meja? Če bo izboljševanje človeka dovoljeno, se odpira polje evgenike, ki je pot v pekel. – Roman Jerala

Jerala je dodal, da bi bilo “tovrstne pristope po dozdajšnjih razpravah dovoljeno uporabljati le za odpravljanje okvar, ki vodijo v hude bolezni, kot je na primer Hutingtonova bolezen.”

Igor Pribac pa je ob tem tudi opozoril na možnost nastanka dveh skupin ljudi. “Izkazalo se bo, da bodo sposobnosti in kompetence teh dveh skupin različne, prva bo prosperirala in druga hirala. To bo ustvarilo družbo neenakih možnosti, družbo, ki je nepravična. S tem se bo porušila ideja moralne enakosti, ki jo danes gojimo z idejo človekovih pravic. Radovan Komel ob tem stavi na racionalnost družbe: Tudi če bi si hoteli bogati ljudje privoščiti take stvari in bi do tega prihajalo, bodo družbe odreagirale, če bi tak pojav postal bolj množičen. Družbe odreagirajo in dajo ustrezne uzde konju, ki preveč galopira.”


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Pandorina skrinjica je odprta

04.12.2018

Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo s tem dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na to nismo regulatorno pripravljeni? SOGOVORNIKI: Genetik dr. Radovan Komelj Endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič Sintezni biolog dr. Roman Jerala Filozof Igor Pribac

Na Kitajskem sta se rodila gensko modificirana otroka. Ali to pomeni, da bomo v prihodnje 'delali' ljudi po meri in zakaj na te poskuse nismo ustrezno regulatorno pripravljeni?

Najava kitajskega znanstvenika, da mu je uspelo prvič v zgodovini ustvariti gensko modificirana otroka, je močno završala v javnosti. Obetavna metoda Crispr mu je omogočila, da ju je ubranil pred okužbo z virusom HIV, s tem pa sprožil val zgražanj, da smo dokončno odprli Pandorino skrinjico ljudi po meri. Postopek, da s tehniko Crispr spreminjajo embrionalne celice, ni novost, zadnji dve leti ga izvajajo marsikje po svetu. To je potrdil tudi strokovnjak na področju genetike dr. Radovan Komel z Inštituta za biokemijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani.

Prvi pomislek: Varnost

“V znanstveni srenji velja zapoved, da je na embrionalnih celicah dovoljeno izvajati poskuse le do starosti od 10 do 14 dni, če nacionalna zakonodaja to dovoljuje. Nikakor pa se tak zarodek ne sme uporabiti za reprodukcijo človeka.”

A kitajski znanstvenik He Jiankui se ni ustavil tu. Embrionalne celice, nad katerimi je bdel, so rasle, se podvojevale. Dnevi so tekli, tekli so tedni, tekli so meseci … preteklo je dovolj časa, da sta v maternici dozoreli dvojčici. In se rodili. Odzivi strokovne javnosti so temu primerno negativni, zgroženi, dejanje kitajskega znanstvenika so poimenovali kar “pošastni eksperiment“. Slovenski endokrinolog in embriolog dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete v Ljubljani: 

“Najprej je to veliko negativno presenečenje, čeprav vemo, da se marsikaj dogaja. Gre za etiko, a gre tudi za to, da se dela poskuse na ljudeh brez ustreznih predhodnih preiskav. Crispr še zdaleč ni dovolj preizkušena tehnika, da bi jo lahko uporabljali na ljudeh, izkazalo se je, da ni tako natančna, kot se jo je opevalo.”

“Ta novica je bila izjemno velik pretres. Veliko se je govorilo o spreminjaju človeškega genoma: pred leti so Kitajci dvignili veliko prahu, ko so spremenili zarodne celice, potem so to storili še v Veliki Britaniji. Pričakovali smo, da bo prišlo do tega, strinjali smo se, da to ima potencial. A kljub temu smo tudi menili, da zadeva še ni tako natančna, saj lahko ogrozi zdravje človeka,” je povedal sintezni biolog dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Potrdil je, da je tehnika Crispr trenutno dosegljiva več deset, če ne več sto laboratorijem o svetu. Tako imenovane revolucionarne genske škarje, s katerimi lahko na poljubnem mestu hitro, natančno in učinkovito spreminjajo genski zapis v celici, je revija Science leta 2015 razglasila za glavno odkritje leta. Nadaljnje raziskave pa so pokazale, da tehnologija ni vsemogočna, da vendarle ima temne lise.

Drugi pomislek: Dednost

“To je Pandorina skrinjica, ki se je odprla na stežaj in grozi z neslutenimimi posledicami. Posledice tega dogodka bodo morda ogromne v prihodnjih generacijah. Najbolj sporno je, da bo sprememba zapisa dedna.” – Filozof dr. Igor Pribac.

Filozof Igor Pribac s Filozofske fakultete v Ljubljani tako opozarja, da se bodo sprožene spremembe zdaj lahko prenašale iz generacije v generacijo, se množile in mešale z genskimi zapisi drugih ljudi. “V tem trenutku ne more nihče z gotovostjo napovedati, kakšni bodo učinki tega posega. Ta znanstvenik upa, da bo dosegel želeno posledico, skoraj gotovo pa je, da bo poleg želene posledice dosegel mnogo neželenih posledic. Te so misterij in so lahko zelo usodne za tiste, ki bodo njihovi nosilci, ali tiste, ki prihajajo v stik z njimi.”

V tovrstnih primerih se zdi, kot da bi se ravnali po pristopu “cilj opravičuje sredstva”? Je lahko gensko izboljšan posameznik dovoljšen cilj? “Ta pristop nikoli ni bil razglašen za etičnega, vsaj ne, če pred tem ne definiramo cilja kot etičnega. Naša civilizacija sodobne demokratične liberalne družbe to idejo zavrača in trdi, da je dopusten samo tisti cilj, ki kot svoje sredstvo spoštuje tudi človekove individualne pravice.”

Tretji pomislek: Regulacije

Kitajske oblasti so nad spornim dejanjem sprožile preiskavo in Heju odvzele licenco. Iz tamkajšnje Nacionalne zdravstvene organizacije so sporočili, da so nad novico zelo zaskrbljeni in da so nemudoma začeli preiskavo. Dejanje, ki ga je opisal He, predstavlja po njihovem mnenju hudo kršitev njihove zakonodaje, predpisov in etičnih standardov.”

V ponedeljek se je odzvala tudi Svetovna zdravstevna organizacija in med drugim sporočila, da je oblikovala ekipo strokovnjakov, ki bo na podlagi etičnih in varnostnih meril zasnovala natančne smernice in standarde za tovrstne poskuse, ki lahko nosijo resne posledice. Kako smo sicer globalno regulatorno opremljeni za tovrstne primere? Smernice sta oblikovala Svet Evrope in organizacije OECD, temeljijo na Oviedski deklaraciji, ki pa je še zdaleč niso podpisale vse države sveta. Vsem tem smernicam vsaka po svoje sledijo nacionalne zakonodaje. Ene bolj, druge manj, toda a je to dovolj?  

Tudi če bi imeli enotno politiko, to še ne bi pomenilo, da se to ne bi moglo zgoditi. Tak dogodek je bil na pomolu že dlje časa. Nimamo garancije, da se ni zgodil že kdaj prej, le objavljen ni bil. Manj nečimrn znanstvenik pa je to naredil le za denar in ostal anonimen, kot tudi bitja, ki jih je na tak način ustvaril.”

V Sloveniji etični organi po mnenju Igorja Pribca še niso polnokrvno zaživeli, to se opazi tudi po tem, koliko sredstev država nameni za to, opozarja. Kritičen je do komisije za medicinsko etiko, ki po njegovem mnenju svojega dela ne opravlja dobro. Najmanj, kar trenutno potrebujemo, je preveč zadržana in konzervativna država, meni tudi Radovan Komel.

Nisem za to, da se nekaj prepove, sem za to, da se o tem čim širše pogovarjamo. Glavno besedo mora imeti znanost, ne smemo zavajati ljudi. Javno razpravo mora voditi nekdo, ki o tem nekaj ve, enakopravno pravico do sodelovanja v njej pa imajo vsi. Le na tak način se lahko oblikujejo dobre rešitve.”

Treba se je zavedati realnosti, v kateri živimo in o kateri bomo morali jutri tudi odločati, opozarjajo sogovorniki. Družba mora postati bolje seznanjena, to pa bomo dosegli le z živahnimi in ustrezno vodenimi javnimi razpravami ter učinkovitejšim delovanjem za to pristojnih teles.

Četrti pomislek: Krasni novi svet

Področje genetike zadnja leta skokovito napreduje. V zgolj zadnjih letih se je zgodilo nekaj ključnih premikov naprej. Če hipotetično predpostavimo, da bi to sodobno tehnologijo uporabljal nekdo, ki se ne meni za etične pomisleke in regulatorne predpise. Ta nekdo bi imel na voljo dovolj denarja, ustrezno raziskovalno okolje in ljudi, ki bi bili pripravljeni sodelovati v poskusih. Lahko sklepamo, da se tovrstni poskusi na ljudeh v svetu že vršijo?

Smo na pragu tega. Moramo pa vedeti, da so nekatere lastnosti, gledano z genetskega vidika, enaostavne, večina pa je poligenskih.Radovan Komel

Katere pa so te lastnosti, ki so odvisne od manjšega števila genov? “Barva oči, barva las,” je pojasnil Komel. Težje dosegljive bi bile po njegovem spremembe inteligenčnega količnika ali pa gensko zdravljenje zapletenih bolezni. “To je trenutno večji zalogaj, ne bo pa to dolgo trajalo.

Eden od glavnih problemov je: kje je meja? Če bo izboljševanje človeka dovoljeno, se odpira polje evgenike, ki je pot v pekel. – Roman Jerala

Jerala je dodal, da bi bilo “tovrstne pristope po dozdajšnjih razpravah dovoljeno uporabljati le za odpravljanje okvar, ki vodijo v hude bolezni, kot je na primer Hutingtonova bolezen.”

Igor Pribac pa je ob tem tudi opozoril na možnost nastanka dveh skupin ljudi. “Izkazalo se bo, da bodo sposobnosti in kompetence teh dveh skupin različne, prva bo prosperirala in druga hirala. To bo ustvarilo družbo neenakih možnosti, družbo, ki je nepravična. S tem se bo porušila ideja moralne enakosti, ki jo danes gojimo z idejo človekovih pravic. Radovan Komel ob tem stavi na racionalnost družbe: Tudi če bi si hoteli bogati ljudje privoščiti take stvari in bi do tega prihajalo, bodo družbe odreagirale, če bi tak pojav postal bolj množičen. Družbe odreagirajo in dajo ustrezne uzde konju, ki preveč galopira.”


19.01.2022

Toplotne črpalke so lahko zelo moteče za okolico

Zanimanje za nameščanje toplotnih črpalk zaradi okoljske sprejemljivosti, prihrankov in energetske učinkovitosti narašča. Zunanje enote pa lahko povzročajo čezmeren hrup in vibracije, ki jih najbolj občutijo sosedje v strnjenih naseljih. S tako težavo se srečujejo tudi sosedje hotela Best Western v Kranjski Gori. Občine s prostorskimi načrti ne urejajo nameščanja toplotnih črpalk, država nima sistemske ureditve. Prijave na inšpekcije, pogovori s sosedi, skupno iskanje rešitev, možnosti za premestitev ali celo zasebne tožbe so tako poti, ki zaradi ohlapne zakonodaje ostanejo prizadetim.


18.01.2022

“Dodana vrednost, lahko mi rečeš gospod Anketa!”

6. oktobra 2021 je na Dunaju potekala obsežna preiskava. Zadeva: sum zlorabe državnih sredstev za časopisno oglaševanje. Vpleteni: takratni kancler Sebastian Kurz.


12.01.2022

Kaj prinaša težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi?

Pred približno mesecem so poslanci s tesno večino sprejeli težko pričakovani Zakon o dolgotrajni oskrbi. Nanj smo čakali 20 let, a vprašanja o učinkovitosti zakona in o tem, ali bo področje dolgotrajne oskrbe zdaj ustrezno sistemsko urejeno, ostajajo odprta. Predvsem zato, ker zakon nima predvidenega vzdržnega dolgoročnega financiranja, pa tudi številna merila za upravičenost do storitev bo treba še doreči, zagotoviti kader za obseg storitev, ki ga predvideva, in tako naprej. Kaj dejansko prinaša Zakon o dolgotrajni oskrbi? Bo dovolj denarja za vse potrebe, povezane z dolgotrajno oskrbo, sploh ker naj bi finančne rešitve našla neka druga vlada v bližnji prihodnosti? O vsem tem so se kmalu po sprejetju zakona voditeljica Alenka Terlep in njeni sogovorniki pogovarjali v Studiu ob 17.00 na našem Prvem programu.


11.01.2022

20 let Guantanama: mučenje ni učinkovito

Točno pred 20 leti je v ameriško taborišče na Kubi Guantanamo prispelo prvo letalo z ujetniki, ki so jih Američani zajeli v Afganistanu. Tudi po umiku ameriške vojske iz Afganistana taborišče še vedno deluje in še danes so tam brez ustreznih sodnih postopkov zaprti ljudje.


05.01.2022

Pogovor z Ilinko Todorovski

Čas je, da se spet pogledamo v ogledalo, ki nam ga iz meseca v mesec nastavlja varuhinja pravic poslušalk in poslušalcev, gledalk in gledalcev, uporabnic in uporabnikov različnih platform RTV Slovenija Ilinka Todorovski, in potegnemo črto pod njen petletni mandat, saj se sredi januarja poslavlja s tega položaja. Kako uspešna je bila kot most med javnostjo in javnim zavodom, med uporabniki in ustvarjalci vsebin RTV Slovenija, pa več v pogovoru z Luko Hvalcem.


04.01.2022

Ljudje se (še) ne odločajo za iskanje zdravstvenih storitev čez mejo

Kako izboljšati kakovost življenja lokalnih prebivalcev in obenem promovirati zdravstvo ozemlja, so se spraševali prebivalci obeh Goric, slovenske in italijanske. In tako se je pred štirimi leti rodil petletni projekt Interreg Salute Zdravstvo, s katerim z iskanjem sinergij med slovenskim in italijanskim zdravstvenim sistemom prihajajo do številnih primerov izmenjavanja izkušenj, počasi pa upajo, da tudi pacientov čez mejo. Poudarki poskusnega projekta so usmerjeni v enoten sistem naročanja, zgodnjega prepoznavanja motenj avtističnega spektra, fiziološke nosečnosti, obravnave mladih s težavami v duševnem zdravju in socialnega vključevanja po najnaprednejših evropskih modelih.


29.12.2021

Slovenija v letu 2021

Še eno virulentno leto je za Slovenijo, polno viharjev, včasih pričakovanih, pogosto umetno ustvarjenih. Slovenijo v preteklem letu analizirajo in komentirajo Nataša Mulec, Zdenka Bakalar, Snežana Ilijaš in Tomaž Celestina.


28.12.2021

Donatella Rovera: Nekaznovanost vodi k novim zločinom

Čeprav je leto 2021 še vedno najboljh zaznamovala koronavirusna kriza, se oboroženi spopadi in kršenje človekovih pravic po svetu niso ustavili. Že 20 let jih od blizu preiskuje Donatella Rovera, ki je del krizne ekipe pri mednarodni organizaciji Amnesty International. V Vročem mikrofonu spregovori o dogajanju v Etiopiji, o paradigmi oddaljenih konfliktov v Evropi, zakaj se človek še vedno maščuje zob za zob in o tem, zakaj vedno bolj verjame v deklaracijo o človekovih pravicah.


24.12.2021

Poišči čestitko!

... čaka te presenečenje!


22.12.2021

Gradbeni apetiti po javnih površinah v Šiški

V ljubljanski četrtni skupnosti Šiška so tamkajšnji prebivalci ogorčeni, saj naj bi na tamkajšnjih zelenicah in parkih zrasli trije novi vila- bloki in Dom za starejše. Graditi jih želi podjetnik, ki je pred leti od propadlih gradbenih velikanov poceni odkupoval nepozidana zemljišča, ki bi jih po koncu gradnje le ta morala vrniti občini. Ta zemljišča so zdaj v vrtincu tajkunizacije pristala v zasebni lasti in na nepozidanih površinah že tako zgoščenih sosesk naj bi zrasle nove stanovanjske stavbe, kar bi močno okrnilo kakovost bivanja v teh naseljih. Kaj o vsem tem meni Odbor za zaščito zelenic v Šišenski soseski 6 in kaj ljubljanski mestni urbanist prof. Janez Koželj?


21.12.2021

Sledite obrazu: "Iščem sestro", "Iščem sina"

Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike.


14.12.2021

Krik žrtev, 2. del

"To ni napad, to je samo izpoved, težka izpoved," pravi žrtev spolne zlorabe v Katoliški cerkvi. Želi si, da bi z njo opogumila še koga, ki je doživel zlorabo, da to, kar ga tlači, da ven iz sebe in pove, kar bi moral povedati. Tokrat bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo nujno treba narediti, da se takšne zlorabe v Cerkvi ne bi več dogajale.


08.12.2021

Krik žrtev

Spregovoriti o spolni zlorabi v Katoliški cerkvi je težko, posledice so lahko zelo hude, krik žrtev pa še vedno ni slišan. Ljudje to gnusno dejanje doživljajo kot umor duše. Izpoved žrtve, s katero se je pogovarjal Gorazd Rečnik, ni primerna za otroke. Ni napad, je krik, ki kliče po resni obravnavi te teme, takšni, kot so se je lotili na primer v Franciji.


07.12.2021

Težave z osebnimi zdravniki

V pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja je zapisana tudi pravica do proste izbire osebnega zdravnika, ki naj bi jo imela vsaka zavarovana oseba. A zadnja leta je to, da dobiš novega osebnega zdravnika, bolj kot izbira sreča. Na težavo pomankanja zdravnikov družinske medicine, s katero se srečujejo v vseh regijah, je prav zdravniška stroka opozarjala več let, a zgodil se ni nič. Trenutno primanjkuje več kot 200 družinskih zdravnikov in kot kaže, kratkoročne rešitve ni. Pri tem pa je treba vedeti, da je osebni zdravnik osnovni člen v verigi zdravstvenih storitev in brez tega pacienti ne morejo dostopati do ostalih zdravstvenih storitev.


01.12.2021

Čas je za razmislek o finančni participaciji necepljenih za svoje zdravljenje

Koronavirusna različica omikron je vnesla nove neznanke v že tako nenehno spreminjajoč se sistem protikoronskih ukrepov, sploh ker je vse več dokazov, da je zaščita s cepivi tudi pred različico delta precej skromnejša od pričakovanj. Prav tako nam hitro naraščajoče številke novookuženih v vzorno precepljenih državah kažejo, da se na delež precepljenosti ne moremo zanašati. Kako torej naprej? Kdaj bo veljavnost statusa polno cepljenih omejena? Kakšna bo cepilna politika? Nam je bližje ideja o obveznem cepljenju ali spodbuda k cepljenju otrok? Sta cepljenje, predvsem pa sistem PCT ob novem sevu in vse jasnejših opozorilih, da kužnost cepljenih očitno ni zanemarljiva, sploh še rešitev? Odpira PKP 10 vrata v sistem obveznega cepljenja? To so bila vprašanja za vodjo posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje Bojano Beović.


30.11.2021

To ni več (t)ista Poljska | Lech Wałęsa

Poljska je že dlje časa na tnalu evropskih institucij. Sicer razklana poljska družba si v krizi identitete kljub temu želi evropske prihodnosti. Vseeno pa trenutna vlada ne želi opustiti načrtov o popolnem nadzoru sodstva in nadaljevanju zatiranja ženskih pravic. A poljska civilna družba je bolj živa in dejavna kot kadarkoli, želijo si obraniti tako neodvisno sodstvo kot ženske pravice. Zakaj je to dvoje tesno povezano, zakaj vse več mladih uradno zapušča poljsko Cerkev in kaj o vsem tem meni legendarni nobelovec in nekandanji predsednik Lech Wałęsa.


24.11.2021

Dr. Cynthia Miller-Idriss: Ameriške skrajnosti in mladi

Z letošnjim novembrom se je v Združenih državah Amerike zaokrožilo leto z izrazitim političnimi nabojem. Splošne, zlasti predsedniške, volitve so še poglobile razkol v ameriški družbi. Del le-te vse do danes ni sprejel njihovih izidov in Joeja Bidna noče sprejeti kot predsednika ZDA. Poskuse ameriške desnice, da kot glavno grožnjo v Ameriki opredeli leva gibanja, kot so BLM (Življenja temnopoltih štejejo), Antifo in podobna, je na laž postavil 6. januar. V poslopje kongresa so vdrli pretežno beli Američani, med njimi tudi pripadniki skrajno desnih milic. Da ima Amerika nenavadno pisane zakone, zaradi katerih lahko morilec, ki niti ne skriva svojega dejanja, odide iz sodne dvorane nekaznovan, je pokazal primer Kyla Rittenhousa, ki je lani, kot mladoletnik, ki načeloma niti ne bi smel imeti orožja, med protesti v Kenoshi v Wisconsinu s polavtomatsko puško ubil dva človeka in ranil enega. V nedeljo je voznik športnega terenskega avtomobila v Waukeshi prav tako v Wisconsinu zapeljal v predbožično parado in ubil pet ljudi, najmanj 40 pa poškodoval. Od kod ta bes na eni in skorajda nemoč na drugi strani? Dr. Cynthia Miller-Idriss je profesorica sociologije in pedagogike na Ameriški univerzi v Washingtonu, DC, kjer vodi Laboratorij za raziskave ekstremizma in inovacij (PERIL). Njena najnovejša knjiga Sovraštvo v domovini (Hate in the Homeland, Princeton Press, 2021) posega prav v srčiko težave, namreč v taktiko in načine radikalizacije mladih z idejami skrajne desnice. Z dr. Miller-Idriss, ki torej razkriva proces oblikovanja desnih skrajnežev jutrišnjega dne, se pogovarja washingtonski dopisnik Andrej Stopar.


23.11.2021

Reportaža s covidnega intenzivnega oddelka: "Upajmo, da bo prej konec epidemije kot naše volje do dela!"

Reportaža iz UKC Ljubljana: Povprečna starost hospitaliziranih na covidnem intezivnem oddelku je 60 let, 80 odstotkov jih je necepljenih. Na dan našega obiska je bila najmlajša bolnica na intenzivnem oddelku stara 29 let.


17.11.2021

Ocena izkupička podnebne konference v Glasgowu

Kako vroč bo naš planet do konca stoletja? Na končani podnebni konferenci v Glasgowu so delegati z vsega sveta sprejeli zaveze, ki predstavljajo napredek v boju proti podnebnim spremembam. A kako velik napredek, so bili cilji konference COP26 doseženi? Bi s sprejetimi ukrepi dvig globalne povprečne temperature lahko toliko omejili, da bi bil planet še primeren za življenje? Ali je šlo za predstavo, na kateri so odločevalci stagnacijo le prebarvali z zeleno barvo? Pogovarjamo se s tremi sogovorniki, ki so že pred konferenco za Vroči mikrofon pojasnili pričakovanja, zdaj pa se bodo odzvali na dosežene dogovore in na tiste, ki so na Škotskem umanjkali. Gosti: meteorolog dr. Žiga Zaplotnik (FMF), dr. Blaž Kurnik (Evropska agencija za okolje), pravnik Aljoša Petek (PIC in Mladi za podnebno pravičnost)


16.11.2021

Včasih je naš sum na nasilje edina vez žrtve s svetom

Že pred epidemijo je veljalo, da dom za številne ženske žal ni najvarnejše mesto, epidemični ukrepi in njihove posledice pa so nasilju dali velik pospešek. Izgubljajo se prijateljske in družinske socialne mreže, pristojne službe pa imajo nove prioritete ter so predvsem fizično slabše dostopne. Ob izgubi finančne varnosti, vse slabši dostopnosti stanovanj in vse bolj grozeči denarni negotovosti ženske še težje zapustijo tudi najslabše in najbolj nevarne partnerske zveze. Nasilju pa daje bogato rastišče tudi vse bolj prisoten sovražni govor, ki se z vrhov države seli v najnižje pore družbe in močno vpliva tudi na povečanje fizičnega nasilja. Kako je žrtvam nasilja v takih časih sploh mogoče učinkovito pomagati in kako je lahko koristna 24-urna pomoč SOS telefona, ki je dostopna tudi v tujih jezikih? Sogovornici: Dalida Horvat, vodja programa SOS telefon, in Katja Zabukovec Kerin, predsednica Društva za nenasilno komunikacijo.


Stran 13 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov