Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
V skladu z dunajskim modelom socialna stanovanja niso namenjena le dohodkovno najšibkejšim slojem, ampak model nagovarja širše kroge prebivalstva
Daniel Glaser, zaposlen v dunajskem mestnem oddelku za stanovanjsko gradnjo in mednarodne odnose, poudarja, da je dohodkovna meja na Dunaju precej visoka:
“Govorimo o tem, da ima okoli 80% prebivalstva na Dunaju dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred. Namenoma smo naredili tako, ker želimo imeti mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.”
Dunaj ima po zadnjih podatkih skoraj 1,9 milijona prebivalcev in skoraj milijon stanovanj. Koliko jih je dejansko neprofitnih?
“Od milijona stanovanj jih je približno 900.000 takšnih, kjer imajo ljudje stalno prebivališče. Ostalo so počitniška ali pa službena stanovanja. Od teh 900.000 jih je 220.000 v lasti Dunaja. Še okoli 180.000 stanovanj pa je v lasti zadruge. Skupaj imamo torej 400.000 socialnih stanovanj, torej okoli 45%. Skoraj vsako drugo stanovanje na Dunaju je socialno.”
Še o cenah: “Za neprofitna nova stanovanja znaša najemnina med 7,5 in 8,5 evrov na kvadratni meter. To je znesek brez ogrevanja in elektrike. Na prostem trgu je cena med 12 in 18 evrov.”
Mesto sicer hitro raste, delež 45% socialnih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu pa skušajo ohraniti. Tudi zato nastaja veliko novih stanovanj, mesto je veliko gradbišče in ponuja precej dela arhitektom. Julia Stoffregen iz biroja Heimspiel Architektur:
“Povpraševanje po manjših stanovanjih je res precejšnje. Veliko je enostarševskih družin oz. manjših družin. Čeprav skuša Dunaj ohranjati nizke najemnine, postaja vse dražje. Stanovanja so razdeljena v kategorije: A, B, C, D. Povpraševanje po B in C je res veliko, zato načrtujemo veliko takšnih stanovanj. Zagovarjamo kompaktno gradnjo, skušamo izpustiti hodnik, ker ga tako ali tako ne potrebujemo. Na primer: stanovanje B kategorije meri okoli 55 kvadratnih metrov.”
Tudi slovenska arhitekta Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL), ki sta se na Dunaj preselila pred dvema letoma pri svojem delu opažata, da mesto hitro raste in se veliko gradi. Kot poudarjata je na Dunaju precej priložnosti za arhitekte, tudi tiste, ki se ne ukvarjajo s snovanjem stanovanj:
“Dunaj ima velik trg za področje notranje opreme. Všeč nama je, da naročniki tu zelo jasno vedo, kakšen tim sodelavcev imajo za projekt, vse je zelo profesionalno. Ko poskusiš v tujini, ugotoviš, da je svet mala vas.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
V skladu z dunajskim modelom socialna stanovanja niso namenjena le dohodkovno najšibkejšim slojem, ampak model nagovarja širše kroge prebivalstva
Daniel Glaser, zaposlen v dunajskem mestnem oddelku za stanovanjsko gradnjo in mednarodne odnose, poudarja, da je dohodkovna meja na Dunaju precej visoka:
“Govorimo o tem, da ima okoli 80% prebivalstva na Dunaju dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred. Namenoma smo naredili tako, ker želimo imeti mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.”
Dunaj ima po zadnjih podatkih skoraj 1,9 milijona prebivalcev in skoraj milijon stanovanj. Koliko jih je dejansko neprofitnih?
“Od milijona stanovanj jih je približno 900.000 takšnih, kjer imajo ljudje stalno prebivališče. Ostalo so počitniška ali pa službena stanovanja. Od teh 900.000 jih je 220.000 v lasti Dunaja. Še okoli 180.000 stanovanj pa je v lasti zadruge. Skupaj imamo torej 400.000 socialnih stanovanj, torej okoli 45%. Skoraj vsako drugo stanovanje na Dunaju je socialno.”
Še o cenah: “Za neprofitna nova stanovanja znaša najemnina med 7,5 in 8,5 evrov na kvadratni meter. To je znesek brez ogrevanja in elektrike. Na prostem trgu je cena med 12 in 18 evrov.”
Mesto sicer hitro raste, delež 45% socialnih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu pa skušajo ohraniti. Tudi zato nastaja veliko novih stanovanj, mesto je veliko gradbišče in ponuja precej dela arhitektom. Julia Stoffregen iz biroja Heimspiel Architektur:
“Povpraševanje po manjših stanovanjih je res precejšnje. Veliko je enostarševskih družin oz. manjših družin. Čeprav skuša Dunaj ohranjati nizke najemnine, postaja vse dražje. Stanovanja so razdeljena v kategorije: A, B, C, D. Povpraševanje po B in C je res veliko, zato načrtujemo veliko takšnih stanovanj. Zagovarjamo kompaktno gradnjo, skušamo izpustiti hodnik, ker ga tako ali tako ne potrebujemo. Na primer: stanovanje B kategorije meri okoli 55 kvadratnih metrov.”
Tudi slovenska arhitekta Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL), ki sta se na Dunaj preselila pred dvema letoma pri svojem delu opažata, da mesto hitro raste in se veliko gradi. Kot poudarjata je na Dunaju precej priložnosti za arhitekte, tudi tiste, ki se ne ukvarjajo s snovanjem stanovanj:
“Dunaj ima velik trg za področje notranje opreme. Všeč nama je, da naročniki tu zelo jasno vedo, kakšen tim sodelavcev imajo za projekt, vse je zelo profesionalno. Ko poskusiš v tujini, ugotoviš, da je svet mala vas.”
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov