Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
V skladu z dunajskim modelom socialna stanovanja niso namenjena le dohodkovno najšibkejšim slojem, ampak model nagovarja širše kroge prebivalstva
Daniel Glaser, zaposlen v dunajskem mestnem oddelku za stanovanjsko gradnjo in mednarodne odnose, poudarja, da je dohodkovna meja na Dunaju precej visoka:
“Govorimo o tem, da ima okoli 80% prebivalstva na Dunaju dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred. Namenoma smo naredili tako, ker želimo imeti mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.”
Dunaj ima po zadnjih podatkih skoraj 1,9 milijona prebivalcev in skoraj milijon stanovanj. Koliko jih je dejansko neprofitnih?
“Od milijona stanovanj jih je približno 900.000 takšnih, kjer imajo ljudje stalno prebivališče. Ostalo so počitniška ali pa službena stanovanja. Od teh 900.000 jih je 220.000 v lasti Dunaja. Še okoli 180.000 stanovanj pa je v lasti zadruge. Skupaj imamo torej 400.000 socialnih stanovanj, torej okoli 45%. Skoraj vsako drugo stanovanje na Dunaju je socialno.”
Še o cenah: “Za neprofitna nova stanovanja znaša najemnina med 7,5 in 8,5 evrov na kvadratni meter. To je znesek brez ogrevanja in elektrike. Na prostem trgu je cena med 12 in 18 evrov.”
Mesto sicer hitro raste, delež 45% socialnih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu pa skušajo ohraniti. Tudi zato nastaja veliko novih stanovanj, mesto je veliko gradbišče in ponuja precej dela arhitektom. Julia Stoffregen iz biroja Heimspiel Architektur:
“Povpraševanje po manjših stanovanjih je res precejšnje. Veliko je enostarševskih družin oz. manjših družin. Čeprav skuša Dunaj ohranjati nizke najemnine, postaja vse dražje. Stanovanja so razdeljena v kategorije: A, B, C, D. Povpraševanje po B in C je res veliko, zato načrtujemo veliko takšnih stanovanj. Zagovarjamo kompaktno gradnjo, skušamo izpustiti hodnik, ker ga tako ali tako ne potrebujemo. Na primer: stanovanje B kategorije meri okoli 55 kvadratnih metrov.”
Tudi slovenska arhitekta Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL), ki sta se na Dunaj preselila pred dvema letoma pri svojem delu opažata, da mesto hitro raste in se veliko gradi. Kot poudarjata je na Dunaju precej priložnosti za arhitekte, tudi tiste, ki se ne ukvarjajo s snovanjem stanovanj:
“Dunaj ima velik trg za področje notranje opreme. Všeč nama je, da naročniki tu zelo jasno vedo, kakšen tim sodelavcev imajo za projekt, vse je zelo profesionalno. Ko poskusiš v tujini, ugotoviš, da je svet mala vas.”
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Okoli 80% prebivalstva na Dunaju ima dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred to pa so storili zato, ker želijo mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.
V skladu z dunajskim modelom socialna stanovanja niso namenjena le dohodkovno najšibkejšim slojem, ampak model nagovarja širše kroge prebivalstva
Daniel Glaser, zaposlen v dunajskem mestnem oddelku za stanovanjsko gradnjo in mednarodne odnose, poudarja, da je dohodkovna meja na Dunaju precej visoka:
“Govorimo o tem, da ima okoli 80% prebivalstva na Dunaju dostop do subvencioniranih stanovanj. Za enočlansko gospodinjstvo je meja 40.000 evrov neto letnega dohodka. To je precej visok prag, sem seveda sodi tudi zgornji srednji razred. Namenoma smo naredili tako, ker želimo imeti mešane soseske; ne pa sosesk, kjer živijo le revni ali le bogati.”
Dunaj ima po zadnjih podatkih skoraj 1,9 milijona prebivalcev in skoraj milijon stanovanj. Koliko jih je dejansko neprofitnih?
“Od milijona stanovanj jih je približno 900.000 takšnih, kjer imajo ljudje stalno prebivališče. Ostalo so počitniška ali pa službena stanovanja. Od teh 900.000 jih je 220.000 v lasti Dunaja. Še okoli 180.000 stanovanj pa je v lasti zadruge. Skupaj imamo torej 400.000 socialnih stanovanj, torej okoli 45%. Skoraj vsako drugo stanovanje na Dunaju je socialno.”
Še o cenah: “Za neprofitna nova stanovanja znaša najemnina med 7,5 in 8,5 evrov na kvadratni meter. To je znesek brez ogrevanja in elektrike. Na prostem trgu je cena med 12 in 18 evrov.”
Mesto sicer hitro raste, delež 45% socialnih stanovanj v celotnem stanovanjskem fondu pa skušajo ohraniti. Tudi zato nastaja veliko novih stanovanj, mesto je veliko gradbišče in ponuja precej dela arhitektom. Julia Stoffregen iz biroja Heimspiel Architektur:
“Povpraševanje po manjših stanovanjih je res precejšnje. Veliko je enostarševskih družin oz. manjših družin. Čeprav skuša Dunaj ohranjati nizke najemnine, postaja vse dražje. Stanovanja so razdeljena v kategorije: A, B, C, D. Povpraševanje po B in C je res veliko, zato načrtujemo veliko takšnih stanovanj. Zagovarjamo kompaktno gradnjo, skušamo izpustiti hodnik, ker ga tako ali tako ne potrebujemo. Na primer: stanovanje B kategorije meri okoli 55 kvadratnih metrov.”
Tudi slovenska arhitekta Špela Leskovic in Aleš Košak (AKSL), ki sta se na Dunaj preselila pred dvema letoma pri svojem delu opažata, da mesto hitro raste in se veliko gradi. Kot poudarjata je na Dunaju precej priložnosti za arhitekte, tudi tiste, ki se ne ukvarjajo s snovanjem stanovanj:
“Dunaj ima velik trg za področje notranje opreme. Všeč nama je, da naročniki tu zelo jasno vedo, kakšen tim sodelavcev imajo za projekt, vse je zelo profesionalno. Ko poskusiš v tujini, ugotoviš, da je svet mala vas.”
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Za dostojne pokojnine bomo morali varčevati sami. Vse več. To je dejstvo. Se ga zavedamo? Kakšno sporočilo ob tem pošiljajo, predvsem mladim, država in sindikati, ki so ob varčevalnih rezih žrtvovali prav velik del vplačil v drugi pokojninski steber? Kako in koliko sploh vlagati za varno starost?
Evropa 2020 je strategija Evropske unije, ki naj bi v naslednjih letih zmanjšala število revnih v skupnosti za vsaj 20 milijonov. Tako je pred tremi leti suvereno napovedovala Evropska komisija. Po novem naj bi se pogovarjali tudi o skupnih socialnih politikah, ne zgolj ekonomskih. Tri leta pozneje cilji ostajajo enaki, so se pa zaradi ekonomskih razmer drastično spremenile strategije, kako do teh ciljev priti. Socialna vprašanja so postala še bolj odvisna od ekonomskih. Socialna država, kot smo jo poznali v preteklosti, ni več pravi pristop, ocenjuje direktorica generalne direkcije za zaposlovanje pri Evropski komisiji Lieve Fransen. In hkrati dodaja, da ta ne izginja, ampak se modernizira. Kakšen bo torej nov model evropske socialne države, na katero smo bili nekoč tako zelo ponosni?
Neveljaven email naslov