Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije. Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.

Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije

Prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to so opisi razmer na področju profesionalnega novinarstva, kakor jih večkrat izpostavlja tudi Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.

Pomembna in aktualna tema v novinarstvu je kupovanje medijskega molka, ki velja za nedopustno, a vseeno vseprisotno prakso v različnih uredništvih. Profesor Marko Milosavljević s Katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede pojasnjuje, na kakšne načine mediji izvajajo tovrstne prakse.

“Nekateri mediji imajo celo tri različne možnosti. Ne gre samo za to, da si kupuješ molk. Eno je, da se neha pisati o nekom ali o tebi ali o podjetju. Druga možnost je, da se naroči grdo pisanje o konkurentu, posebej o primeru javnih razpisov. Tretja opcija je, da se o tebi piše lepo, kot o najboljšem kandidatu. Gre za celo malo podjetništvo, ki, če smo malce cinični, sledi tisti ideji, da ni krize, da je potrebno biti inovativen in podjeten.” – dr. Marko Milosavljević

Mediji bi morali več poročati o dogajanju v medijih. Čez poletje se je ob napovedi združitve časopisnih hiš Večer in Dnevnik veliko govorili in pisalo o prihodnosti obeh časopisov. Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera, odgovarja, kako napreduje združevanje: “Čakamo na prve konkretne poteze. Smo v postopku postopnega prilagajanja oziroma združevanje, saj mora Dnevnik izpeljati še daljše postopke, saj je delniška družba. Novinarji pa v smislu potencialnega združevanja ali celo odpuščanj, ki bo zagotovo sledilo, nimamo nekih novih informacij, kakšna bo perspektiva novega skupnega če že ne medija, vsaj družbe.”

“Prepričana sem, da bi morali več poročati o medijih. So pa po redakcijah in v uredništvih večkrat debate o tem, če ne bi s tem z lastnimi težavami preveč obremenili bralcev, poslušalcev in gledalcev. Čeprav mislim, da se pri tem ne bi smelo končati, ker lahko pa izpade malce hinavsko, če ves čas gledamo pod prste vsem drugim, poročamo o nekih nesprejemljivih in celo nezakonitih praksah v drugih poklicih, ki so enako izpostavljeni kot novinarstvo, med tem pa molčimo o nekih svojih zgodbah in skušamo to prikriti, saj ljudje to tudi prepoznajo in ne moreš izpasti verodostojen s takim načinom dela.” – Petra Lesjak Tušek

Družbena omrežja so povsem spremenila medijsko sfero in ključno vplivala tudi na novinarstvo. So pomembno orodje za pridobivanje informacij slehernega novinarja, vendar se je pomembno zavedati, da se v prispevkih ne sme zgolj in samo povzemati vsebin s tovrstnih omrežij.

“Tu smo se na neki točki že izgubili. Družbena omrežja ne bi smela biti primarni vir. Začelo se je izkoriščanje teh kanalov, ki na nek način olajšujejo naše vsakdanje delo. Vsak lahko sporoča svoje stališče v vsakem trenutku. Morali bomo začeti bolj pretresati, kaj je dejanski vir in se vrniti na teren. Pogledati skozi okno, če res dežuje ali ne in potem reči, kakšno je vreme.”

Novinarska profesija in nepristransko poročanje je ključnega pomena za obstoj demokracije, delovati mora v javnem interesu, ki ga je vedno težje definirati, saj je bil pojem že velikokrat izkoriščen. V javnem interesu mora biti profesionalno novinarstvo s prepoznavanjem dejstev, razkrivanjem, odkrivanjem in beleženjem dogodkov. Kvaliteta pred kvantiteto ter kakovost pred številom klikom, saj medijski prostor največkrat najbolj potrebujejo tematike, ki niso toliko atraktivne za prejemnike vsebin, a pomembne za družbo.

“Pomembno je definirati vsebine ne glede na to, kaj je bolj poslušano in gledano. V vse bolj senzacionalističnem poročanju je pomembna ločnica med zasebnim in javnim, saj ni vse, kar je zanimivo za javnost, tudi v javnem interesu.”

Na udaru pa je tudi medijska zakonodaja. Še vedno veljavni Zakon o medijih je bil sprejet leta 2001, do danes sicer nekajkrat spremenjen in dopolnjen, a še vseeno potreben korenitih sprememb. Vedno več je sovražnega govora tudi v medijih, potrebuje se sprememba regulacija opredelitve popravka in oglaševanja, sploh na javnem servisu, ki ne more več konkurirati komercialnim medijem. Spremeniti je potrebno že samo definicijo medijev.

“Novinarstvo je eden izmed najmanj reguliranih poklicev, vse preveč je samooklicanih novinarjev. Potrebno je podpreti prakse, ki spodbujajo medijsko pismenost, potrebno je pomagati mladim novinarjev, ki velikokrat delajo prekarno, želijo pa si raziskovati, zato jih je potrebno podpreti z resoursi.”

Na vprašanje, ali je bila odločitev za ponovno kandidaturo za mesto predsednice Društva novinarjev Slovenije zahtevnejša kot pred štirimi leti, Petra Lesjak Tušek odgovarja, da je bilo tokrat težje: “To ni pozicija, ki bi si jo strašno želel, kar se vidi tudi po številu kandidatov. Predsedovanje vzame veliko časa, gre tudi za neprofesionalno funkcijo, ki pa prinaša več izpostavljenosti in ne kakšnega prestiža. Vendar se nisem žrtvovala za to funkcijo, saj je bila odločitev na koncu seveda moja.”