Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.
Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije
Prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to so opisi razmer na področju profesionalnega novinarstva, kakor jih večkrat izpostavlja tudi Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Pomembna in aktualna tema v novinarstvu je kupovanje medijskega molka, ki velja za nedopustno, a vseeno vseprisotno prakso v različnih uredništvih. Profesor Marko Milosavljević s Katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede pojasnjuje, na kakšne načine mediji izvajajo tovrstne prakse.
“Nekateri mediji imajo celo tri različne možnosti. Ne gre samo za to, da si kupuješ molk. Eno je, da se neha pisati o nekom ali o tebi ali o podjetju. Druga možnost je, da se naroči grdo pisanje o konkurentu, posebej o primeru javnih razpisov. Tretja opcija je, da se o tebi piše lepo, kot o najboljšem kandidatu. Gre za celo malo podjetništvo, ki, če smo malce cinični, sledi tisti ideji, da ni krize, da je potrebno biti inovativen in podjeten.” – dr. Marko Milosavljević
Mediji bi morali več poročati o dogajanju v medijih. Čez poletje se je ob napovedi združitve časopisnih hiš Večer in Dnevnik veliko govorili in pisalo o prihodnosti obeh časopisov. Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera, odgovarja, kako napreduje združevanje: “Čakamo na prve konkretne poteze. Smo v postopku postopnega prilagajanja oziroma združevanje, saj mora Dnevnik izpeljati še daljše postopke, saj je delniška družba. Novinarji pa v smislu potencialnega združevanja ali celo odpuščanj, ki bo zagotovo sledilo, nimamo nekih novih informacij, kakšna bo perspektiva novega skupnega če že ne medija, vsaj družbe.”
“Prepričana sem, da bi morali več poročati o medijih. So pa po redakcijah in v uredništvih večkrat debate o tem, če ne bi s tem z lastnimi težavami preveč obremenili bralcev, poslušalcev in gledalcev. Čeprav mislim, da se pri tem ne bi smelo končati, ker lahko pa izpade malce hinavsko, če ves čas gledamo pod prste vsem drugim, poročamo o nekih nesprejemljivih in celo nezakonitih praksah v drugih poklicih, ki so enako izpostavljeni kot novinarstvo, med tem pa molčimo o nekih svojih zgodbah in skušamo to prikriti, saj ljudje to tudi prepoznajo in ne moreš izpasti verodostojen s takim načinom dela.” – Petra Lesjak Tušek
Družbena omrežja so povsem spremenila medijsko sfero in ključno vplivala tudi na novinarstvo. So pomembno orodje za pridobivanje informacij slehernega novinarja, vendar se je pomembno zavedati, da se v prispevkih ne sme zgolj in samo povzemati vsebin s tovrstnih omrežij.
“Tu smo se na neki točki že izgubili. Družbena omrežja ne bi smela biti primarni vir. Začelo se je izkoriščanje teh kanalov, ki na nek način olajšujejo naše vsakdanje delo. Vsak lahko sporoča svoje stališče v vsakem trenutku. Morali bomo začeti bolj pretresati, kaj je dejanski vir in se vrniti na teren. Pogledati skozi okno, če res dežuje ali ne in potem reči, kakšno je vreme.”
Novinarska profesija in nepristransko poročanje je ključnega pomena za obstoj demokracije, delovati mora v javnem interesu, ki ga je vedno težje definirati, saj je bil pojem že velikokrat izkoriščen. V javnem interesu mora biti profesionalno novinarstvo s prepoznavanjem dejstev, razkrivanjem, odkrivanjem in beleženjem dogodkov. Kvaliteta pred kvantiteto ter kakovost pred številom klikom, saj medijski prostor največkrat najbolj potrebujejo tematike, ki niso toliko atraktivne za prejemnike vsebin, a pomembne za družbo.
“Pomembno je definirati vsebine ne glede na to, kaj je bolj poslušano in gledano. V vse bolj senzacionalističnem poročanju je pomembna ločnica med zasebnim in javnim, saj ni vse, kar je zanimivo za javnost, tudi v javnem interesu.”
Na udaru pa je tudi medijska zakonodaja. Še vedno veljavni Zakon o medijih je bil sprejet leta 2001, do danes sicer nekajkrat spremenjen in dopolnjen, a še vseeno potreben korenitih sprememb. Vedno več je sovražnega govora tudi v medijih, potrebuje se sprememba regulacija opredelitve popravka in oglaševanja, sploh na javnem servisu, ki ne more več konkurirati komercialnim medijem. Spremeniti je potrebno že samo definicijo medijev.
“Novinarstvo je eden izmed najmanj reguliranih poklicev, vse preveč je samooklicanih novinarjev. Potrebno je podpreti prakse, ki spodbujajo medijsko pismenost, potrebno je pomagati mladim novinarjev, ki velikokrat delajo prekarno, želijo pa si raziskovati, zato jih je potrebno podpreti z resoursi.”
Na vprašanje, ali je bila odločitev za ponovno kandidaturo za mesto predsednice Društva novinarjev Slovenije zahtevnejša kot pred štirimi leti, Petra Lesjak Tušek odgovarja, da je bilo tokrat težje: “To ni pozicija, ki bi si jo strašno želel, kar se vidi tudi po številu kandidatov. Predsedovanje vzame veliko časa, gre tudi za neprofesionalno funkcijo, ki pa prinaša več izpostavljenosti in ne kakšnega prestiža. Vendar se nisem žrtvovala za to funkcijo, saj je bila odločitev na koncu seveda moja.”
1260 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem v tokratnem Vročem mikrofonu odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije.
Novodobno novinarstvo zaznamujejo prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to tudi večkrat izpostavlja Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Novinarji so družbi sposobni nastavljati ogledalo, če se tudi sami kdaj postavijo predenj. Kaj kaže ogledalo slovenskim medijem odgovarja Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije
Prekarnost, velike težave redno zaposlenih, pritiski, neodgovorni lastniki, koncentracija medijev, združevanje morda nezdružljivega, komercializacija, izgubljanje vsebine, tabloidizacija, krčenje novinarskih kolektivov, povečevanje pritiska na novinarje in rasti obsega dela, ki vpliva na slabšo kakovost novinarskih izdelkov. Vse to so opisi razmer na področju profesionalnega novinarstva, kakor jih večkrat izpostavlja tudi Petra Lesjak Tušek, ki je pretekli teden že drugič prejela zaupanje članic in članov Društva novinarjev Slovenije in vnovič zasedla predsedniško funkcijo. Ob prvi izvolitvi je dejala, da jo skrbijo prestrašeni, apatični in celo nesolidarni novinarji.
Pomembna in aktualna tema v novinarstvu je kupovanje medijskega molka, ki velja za nedopustno, a vseeno vseprisotno prakso v različnih uredništvih. Profesor Marko Milosavljević s Katedre za novinarstvo ljubljanske fakultete za družbene vede pojasnjuje, na kakšne načine mediji izvajajo tovrstne prakse.
“Nekateri mediji imajo celo tri različne možnosti. Ne gre samo za to, da si kupuješ molk. Eno je, da se neha pisati o nekom ali o tebi ali o podjetju. Druga možnost je, da se naroči grdo pisanje o konkurentu, posebej o primeru javnih razpisov. Tretja opcija je, da se o tebi piše lepo, kot o najboljšem kandidatu. Gre za celo malo podjetništvo, ki, če smo malce cinični, sledi tisti ideji, da ni krize, da je potrebno biti inovativen in podjeten.” – dr. Marko Milosavljević
Mediji bi morali več poročati o dogajanju v medijih. Čez poletje se je ob napovedi združitve časopisnih hiš Večer in Dnevnik veliko govorili in pisalo o prihodnosti obeh časopisov. Petra Lesjak Tušek, novinarka Večera, odgovarja, kako napreduje združevanje: “Čakamo na prve konkretne poteze. Smo v postopku postopnega prilagajanja oziroma združevanje, saj mora Dnevnik izpeljati še daljše postopke, saj je delniška družba. Novinarji pa v smislu potencialnega združevanja ali celo odpuščanj, ki bo zagotovo sledilo, nimamo nekih novih informacij, kakšna bo perspektiva novega skupnega če že ne medija, vsaj družbe.”
“Prepričana sem, da bi morali več poročati o medijih. So pa po redakcijah in v uredništvih večkrat debate o tem, če ne bi s tem z lastnimi težavami preveč obremenili bralcev, poslušalcev in gledalcev. Čeprav mislim, da se pri tem ne bi smelo končati, ker lahko pa izpade malce hinavsko, če ves čas gledamo pod prste vsem drugim, poročamo o nekih nesprejemljivih in celo nezakonitih praksah v drugih poklicih, ki so enako izpostavljeni kot novinarstvo, med tem pa molčimo o nekih svojih zgodbah in skušamo to prikriti, saj ljudje to tudi prepoznajo in ne moreš izpasti verodostojen s takim načinom dela.” – Petra Lesjak Tušek
Družbena omrežja so povsem spremenila medijsko sfero in ključno vplivala tudi na novinarstvo. So pomembno orodje za pridobivanje informacij slehernega novinarja, vendar se je pomembno zavedati, da se v prispevkih ne sme zgolj in samo povzemati vsebin s tovrstnih omrežij.
“Tu smo se na neki točki že izgubili. Družbena omrežja ne bi smela biti primarni vir. Začelo se je izkoriščanje teh kanalov, ki na nek način olajšujejo naše vsakdanje delo. Vsak lahko sporoča svoje stališče v vsakem trenutku. Morali bomo začeti bolj pretresati, kaj je dejanski vir in se vrniti na teren. Pogledati skozi okno, če res dežuje ali ne in potem reči, kakšno je vreme.”
Novinarska profesija in nepristransko poročanje je ključnega pomena za obstoj demokracije, delovati mora v javnem interesu, ki ga je vedno težje definirati, saj je bil pojem že velikokrat izkoriščen. V javnem interesu mora biti profesionalno novinarstvo s prepoznavanjem dejstev, razkrivanjem, odkrivanjem in beleženjem dogodkov. Kvaliteta pred kvantiteto ter kakovost pred številom klikom, saj medijski prostor največkrat najbolj potrebujejo tematike, ki niso toliko atraktivne za prejemnike vsebin, a pomembne za družbo.
“Pomembno je definirati vsebine ne glede na to, kaj je bolj poslušano in gledano. V vse bolj senzacionalističnem poročanju je pomembna ločnica med zasebnim in javnim, saj ni vse, kar je zanimivo za javnost, tudi v javnem interesu.”
Na udaru pa je tudi medijska zakonodaja. Še vedno veljavni Zakon o medijih je bil sprejet leta 2001, do danes sicer nekajkrat spremenjen in dopolnjen, a še vseeno potreben korenitih sprememb. Vedno več je sovražnega govora tudi v medijih, potrebuje se sprememba regulacija opredelitve popravka in oglaševanja, sploh na javnem servisu, ki ne more več konkurirati komercialnim medijem. Spremeniti je potrebno že samo definicijo medijev.
“Novinarstvo je eden izmed najmanj reguliranih poklicev, vse preveč je samooklicanih novinarjev. Potrebno je podpreti prakse, ki spodbujajo medijsko pismenost, potrebno je pomagati mladim novinarjev, ki velikokrat delajo prekarno, želijo pa si raziskovati, zato jih je potrebno podpreti z resoursi.”
Na vprašanje, ali je bila odločitev za ponovno kandidaturo za mesto predsednice Društva novinarjev Slovenije zahtevnejša kot pred štirimi leti, Petra Lesjak Tušek odgovarja, da je bilo tokrat težje: “To ni pozicija, ki bi si jo strašno želel, kar se vidi tudi po številu kandidatov. Predsedovanje vzame veliko časa, gre tudi za neprofesionalno funkcijo, ki pa prinaša več izpostavljenosti in ne kakšnega prestiža. Vendar se nisem žrtvovala za to funkcijo, saj je bila odločitev na koncu seveda moja.”
Spremembe, ki jih za samozaposlene v kulturi napoveduje pristojno ministrstvo, so med kulturnimi ustvarjalci povzročile pravi vihar. Uradniki na ministrstvu za kulturo neživljenjsko zaostrujejo kriterije in pogoje za pridobitev statusa. Predlagajo celo ukinitev nekaterih poklicev, ki so ključni stebri kulturnega ustvarjanja, novih poklicev, ki nastajajo v sodobni umetnosti, pa ne priznavajo.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Približno deset let že država odloča o tem, kje bo speljala hitro cesto, ki bi Koroško povezala s štajersko avtocesto. Ministrstvo za okolje je v prostor umestilo tako imenovano traso F2-2 od Šentruperta proti Velenju, del Savinjčanov pa temu ostro nasprotuje in predlaga priključek v Arji vasi.
Komaj devetletna deklica skupaj z bratom in sestro dela v tekstilnem obratu v bližini turško-sirske meje. Zasluži manj kot 10 evrskih centov na uro. Na pragu Evrope, ki finančno in tudi organizacijsko pomaga Turčiji pri oskrbi beguncev, smo priče sodobnemu suženjskemu izkoriščanju otrok. Le kakšne bodo razmere v predmestnem getu Gaziantepa, ko bodo izkoriščani otroci čez 5, 10, 15 let odrasli? Ostali bodo brez šol, brez otroštva, brez dostojanstva. Upanja in zaupanja imajo že danes zelo malo. V Turčiji je naš novinar Vala 202 obiskal tudi kliniko, kjer ranjenim beguncem iz Sirije pomagajo pri rehabilitaciji. Številni begunci imajo zaradi vojnih travm resne psihične težave, otroci se redko nasmejejo.
Ob koncu šolskega leta je bilo v šest slovenskih šol vključeno 34 otrok prosilcev za azil in en otrok s statusom mednarodne zaščite. Sedem šoloobveznih otrok je do zdaj prišlo v okviru premestitve, šest naj bi jih prišlo poleti. Na Valu 202 bomo spremljali njihovo integracijo v šolski sistem in družbo. Med drugim smo obiskali Osnovno šolo Tabor Logatec, kjer so že vključili 5 otrok iz Afganistana, in izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so nastanjene družine, iz katerih bodo otroci začeli obiskovati šolo septembra.
Neveljaven email naslov