Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
Prihodnost letalskega prometa je še vedno zelo meglena, jasno je le to, da se bo letalstvo zaradi posledic pandemije na noge postavljalo več let
Slovenija bi morala biti s svetom dobro povezana tudi po zračnih poteh, z letalskim prometom, letališči ter pridobivanjem letalskih prevoznikov. Trenutni utrip ljubljanskega letališča je daleč od idealnega, stanje opisuje Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraport Slovenija. Za njih je najpomembneje, da so dobili napovedi za nadaljnja sodelovanja od vseh 17 prevoznikov, ki so leteli pred pandemijo. Ključno je, da je Slovenija tržno zanimiva.
"Počasi, vendar vztrajno nas veliki prevozniki prepoznavajo kot zanimiv trg." – Zmago Skobir
Že pred koncem epidemije je Ministrstvo za infrastrukturo sprostilo vse zakonske ovire. V Evropi je bila Slovenija prepoznavna kot država, ki ima odprte kapacitete za vzpostavitev letalskih povezav. Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu, zagotavlja, da delajo vse, kar lahko, da se bodo tri mednarodna letališča državnega pomena kar najbolje razvijala. Delujejo proaktivno in iščejo rešitve, a se zavedajo, da če ni povezav, tudi letališča izgubijo svoj pomen. Nihče v tem obdobju točno ne ve, kako se bo letalska industrija razvijala, tudi prevozniki tavajo v temi.
"Ključno je, da letališče obratuje naprej, da ima Slovenija povezavo z vsemi potrebnimi in pomembnimi evropskimi destinacijami, da so te povezave za vse tiste, ki te lete potrebujejo, cenovno dostopne, da so leti kakovostni in varni. Če bodo zagotovljeni še s slovensko posadko in s slovenskim pridihom, bo toliko bolje." – Aleš Mihelič
Tudi na Ministrstvu za gospodarstvo si po besedah državnega sekretarja Simona Zajca prizadevajo za čim boljše letalske povezave, še posebej do drugega leta, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. K temu bi lahko pripomogla tudi ustanovitev novega letalskega prevoznika, a na vladi o tem še niso govorili. Med pandemijo je bilo prizadetih veliko gospodarskih subjektov, s prvimi tremi protikoronskimi svežnji pa so želeli zagotoviti, da ne bi bilo odpuščenega prevelikega števila ljudi.
"Odpuščanjem smo se želeli izogniti v največji meri. Kaj bo zdaj, ko se končujejo nekateri ukrepi in uvajajo drugi, bomo videli med poletjem. Jeseni bo vidno tudi, kaj bo na tem področju še treba storiti." – Simon Zajc
Vsa tri slovenska letališča, ljubljansko, portoroško in mariborsko, so umeščena na strateško izjemno pomembne lokacije. Ta odpirajo številne možnosti delovanja, ki v preteklosti še niso bile izkoriščene.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
Prihodnost letalskega prometa je še vedno zelo meglena, jasno je le to, da se bo letalstvo zaradi posledic pandemije na noge postavljalo več let
Slovenija bi morala biti s svetom dobro povezana tudi po zračnih poteh, z letalskim prometom, letališči ter pridobivanjem letalskih prevoznikov. Trenutni utrip ljubljanskega letališča je daleč od idealnega, stanje opisuje Zmago Skobir, poslovodni direktor Fraport Slovenija. Za njih je najpomembneje, da so dobili napovedi za nadaljnja sodelovanja od vseh 17 prevoznikov, ki so leteli pred pandemijo. Ključno je, da je Slovenija tržno zanimiva.
"Počasi, vendar vztrajno nas veliki prevozniki prepoznavajo kot zanimiv trg." – Zmago Skobir
Že pred koncem epidemije je Ministrstvo za infrastrukturo sprostilo vse zakonske ovire. V Evropi je bila Slovenija prepoznavna kot država, ki ima odprte kapacitete za vzpostavitev letalskih povezav. Aleš Mihelič, državni sekretar na ministrstvu, zagotavlja, da delajo vse, kar lahko, da se bodo tri mednarodna letališča državnega pomena kar najbolje razvijala. Delujejo proaktivno in iščejo rešitve, a se zavedajo, da če ni povezav, tudi letališča izgubijo svoj pomen. Nihče v tem obdobju točno ne ve, kako se bo letalska industrija razvijala, tudi prevozniki tavajo v temi.
"Ključno je, da letališče obratuje naprej, da ima Slovenija povezavo z vsemi potrebnimi in pomembnimi evropskimi destinacijami, da so te povezave za vse tiste, ki te lete potrebujejo, cenovno dostopne, da so leti kakovostni in varni. Če bodo zagotovljeni še s slovensko posadko in s slovenskim pridihom, bo toliko bolje." – Aleš Mihelič
Tudi na Ministrstvu za gospodarstvo si po besedah državnega sekretarja Simona Zajca prizadevajo za čim boljše letalske povezave, še posebej do drugega leta, ko bo Slovenija predsedovala Evropski uniji. K temu bi lahko pripomogla tudi ustanovitev novega letalskega prevoznika, a na vladi o tem še niso govorili. Med pandemijo je bilo prizadetih veliko gospodarskih subjektov, s prvimi tremi protikoronskimi svežnji pa so želeli zagotoviti, da ne bi bilo odpuščenega prevelikega števila ljudi.
"Odpuščanjem smo se želeli izogniti v največji meri. Kaj bo zdaj, ko se končujejo nekateri ukrepi in uvajajo drugi, bomo videli med poletjem. Jeseni bo vidno tudi, kaj bo na tem področju še treba storiti." – Simon Zajc
Vsa tri slovenska letališča, ljubljansko, portoroško in mariborsko, so umeščena na strateško izjemno pomembne lokacije. Ta odpirajo številne možnosti delovanja, ki v preteklosti še niso bile izkoriščene.
Ko po odlični oddaji slišimo vzklike: »Bravo, novinarji!«, je smer medijske strategije jasna. Mediji in novinarji morajo delovati v interesu javnosti. Torkov Vroči mikrofon o novinarjih, odzivih na novinarska razkritja, o zaskrbljujoči medijski sedanjosti in o iskanju novih poti. Gosta: doktorica Sandra Bašić Hrvatin, strokovnjakinja za medije, in novinar Vasja Jager.
Kako smo pri nas uspeli zanemariti poplavno varnost, kažejo posledice katastrofalnih poplav, ki se zadnja leta kar vrstijo. Na nevzdržno stanje opozarjajo vzdrževalci vodotokov, preverili smo, ali so res tempirana bomba ob prvem večjem deževju.
Zdi se, da je bilo v več kot leto dni trajajoči predsedniški volilni kampanji videti vse razen politike, vsebine in programa. Kaj bodo volitve prinesle zunanji politiki ZDA? Kakšen je utrip v New Yorku tik pred odločitvijo? Kaj bo jutri drugače, za Ameriko in svet?
Poslanci imajo na današnji seji na mizi še zadnjo možnost zagotoviti pravico do brezplačnega kosila v šolah vsem revnim otrokom, k čemur so jih javno pozvale številne humanitarne organizacije.
Donedavni tesni sodelavec novega generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa sam sebe označuje za ekonomskega migranta. V Evropo se je preselil iz Pakistana, ker je tu dobil službo pri UNHCR, visokem komisariatu Združenih narodov za begunce. Svojo pisarno ima v Budimpešti, kjer ima odličen pogled na trenuten odnos Evrope do begunske problematike, človekovih pravic in novega vala nacionalizmov.
Po ocenah ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v Sloveniji več kot dva tisoč sedemsto brezdomcev. Oziroma toliko je oseb, vključenih v programe za brezdomstvo. A verjetno je tistih, ki so brez strehe nad glavo, precej več, saj je pri nas največkrat tako, da dokler nekdo ne spada v neko še tako nesmiselno evidenco, ga tako rekoč ni. Društvo Brezdomni do ključa je lani naštelo več kot štiri tisoč brezdomnih oseb, med njimi so bile tudi cele družine. Po podatkih društva Humanitarček brezdomni moški na cesti preživijo povprečno dvanajst let, ženske štiri. Kakorkoli, pot navzdol je hitra in lahko se zgodi vsakomur. Da bi spremenili odnos družbe do brezdomcev, se vse od leta 2010 zaznamuje svetovni dan brezdomcev. Predstavili bomo nekaj zgodb s temo letošnjega gesla dneva brezdomcev "Lahko se zgodi tudi tebi".
Kulturno dediščino je treba vključiti v življenje in uživati v njej, pravi Jernej Hudolin, generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Kakšno je naše sobivanje s kulturno dediščino in kako odgovorni dediči smo?
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje je bilo lani na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike hospitaliziranih 120 mladoletnikov, med njimi je bil najmlajši star 13 let. Vsaka taka hospitalizacija pa pomeni tudi kršitev zakona o duševnem zdravju in konvencije o pravicah otrok. In zakaj otroke in mladostnike še vedno hospitalizirajo na oddelkih za odrasle psihiatrične bolnike? Ker druge možnosti ni. V združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo že vsaj od leta 2009 opozarjajo na nujno vzpostavitev varovanega oddelka za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami.
Nekaj več kot 200 tisoč Slovenk in Slovencev se mora do konca leta odločiti, kaj bodo storili z vrednostnimi papirji, shranjenimi na Klirinško depotni družbi. V skladu z zakonom jih morajo prenesti na borzne hiše ali banke, ob tem pa se odpirajo številna vprašanja, večinoma povezana s stroški takšnega prenosa. In sicer koliko v povprečju stane takšen prenos, kolikšni so poznejši letni stroški vodenja računa na borznih hišah, pa tudi, kaj se bo zgodilo s papirji, večinoma iz časa privatizacije, ki bodo na KDD-ju ostali pozabljeni …
Kolikor vprašanih, toliko mnenj o javnih uslužbencih. In še kakšno več. Prevladujoče pa, da v zasebnem sektorju delajo, v javnem hodijo v službo. Da je potraten, prevelik, počasen in da so zaposleni nekakšne svete krave, ki službo dobijo in jo obdržijo do smrti. kaj pa če vse to ni nujno res? Pred skorajšnjim nadaljevanjem plačnih pogajanj, katerih tema bo hitrost sproščanja še veljavnih znižanj in zamrznitev, dobronamerno ponujamo nekaj iztočnic – za razmislek.
Turistično uspešna je lahko tudi hiša sredi puščave, a le, če se tako odločimo, če hočemo, če je politična volja. Tako pripoveduje gospod Taleb Rifai, generalni sekretar Svetovne turistične organizacije, ki je agencija Združenih narodov s sedežem v Madridu. Pogovarjali smo se o globalnem turizmu, ki že več let izkazuje nenehno rast, pa tudi napovedi za prihodnost mu, kljub krizam, kažejo zelo dobro: leta 2015 je mednarodne meje prestopilo skoraj 1,2 milijardi turistov, vsak sedmi prebivalec sveta je potoval v tujino, kar je izjemna aktivnost človeštva.
1. septembra bo 56.000 dijakov preizkusilo sistem integrirane oziroma enotne vozovnice, s katero bodo lahko izbirali med 35-imi ponudniki javnih prevozov, ki po državi ponujajo avtobusni in železniški promet ter mestni promet v Mariboru in Ljubljani. O reševanju težav, ki so se že prvi dan, ob začetku prodaje, pojavile in delovanju sistema novih vozovnic bo na vprašanja odgovarjala Suzana Habjanič iz Službe za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo.
Skoraj vsaka stvar ima tudi svojo temno plat, tudi svetovni splet. Michael Bergman ga je v enem svojih člankov primerjal z ledeno goro. Vidni del gore predstavljajo nam vsem dostopne spletne strani, nevidni pa globoki in predvsem temni splet oziroma darkweb. To je del, kjer vladata kaos in anonimnost. To pa omogoča TOR oziroma The Onion Router, najbolj znano temačno omrežje, ki so ga razvili z namenom, da bi uporabnikom omogočilo anonimno rabo interneta. A kaj je pravzaprav na darknetu? Kot piše nekdo na nekem forumu - en velik dolgčas. Vseeno pa o tem delu spleta slišimo največkrat v povezavi z kibernetičnim kriminalom, prodajo nelegalnih drog, otroško pornografijo. O globinah internetne sfere pa več v Vročem mikrofonu.
Ljudje iz Afganistana, Sirije, Iraka in drugih držav, iz katerih bežijo, marsikje po Evropi niso najbolj dobrodošli; domačini se jih bojijo, pa čeprav gre za otroke, ki so prišli brez spremstva staršev ali odraslih sorodnikov. Na osnovni šoli Bojana Ilicha v Mariboru pa je prav obratno, za tri mladoletnike brez spremstva iz Afganistana, ki so je jim v šoli pridružili v preteklem šolskem letu, se borijo in želijo, da bi pri njih ostali.
Že mesec dni je v javni razpravi predlog zakona o vajeništvu, ki so ga pripravili na ministrstvu za izobraževanje. Bistvo predloga je, da bi čez leto dni po desetletni prekinitvi pri nas vnovič zaživel vajeniški sistem šolanja za kar nekaj poklicev: med drugim za mizarja, kamnoseka, peka in mesarja. Vajenec bi po predlogu pol leta preživel v šoli, preostalo polovico leta pa bi pridobival praktična znanja pri delodajalcu. Odzivi na to so različni: mnenja delodajalcev, sindikatov in šolnikov se že razlikujejo glede statusa vajenca.
Iz Ria de Janeira prihajajo novice o nedokončanih delih ter gospodarski in politični krizi. Zato ne preseneča strah, da bodo olimpijske igre polomija. A Rio ne bo prvič gostil velikega mednarodnega dogodka. Zadnje svetovno prvenstvo v nogometu je dokaz, da so Brazilci dobri gostitelji. Tako meni novinar Mario Magalhaes. Igralka in humoristka Marcela Tavares pa obiskovalce čudovitega mesta v odmevnem “Preživetvenem vodniku” vendarle opozarja, da bodo težave na vsakem koraku.
Približno deset let že država odloča o tem, kje bo speljala hitro cesto, ki bi Koroško povezala s štajersko avtocesto. Ministrstvo za okolje je v prostor umestilo tako imenovano traso F2-2 od Šentruperta proti Velenju, del Savinjčanov pa temu ostro nasprotuje in predlaga priključek v Arji vasi.
Komaj devetletna deklica skupaj z bratom in sestro dela v tekstilnem obratu v bližini turško-sirske meje. Zasluži manj kot 10 evrskih centov na uro. Na pragu Evrope, ki finančno in tudi organizacijsko pomaga Turčiji pri oskrbi beguncev, smo priče sodobnemu suženjskemu izkoriščanju otrok. Le kakšne bodo razmere v predmestnem getu Gaziantepa, ko bodo izkoriščani otroci čez 5, 10, 15 let odrasli? Ostali bodo brez šol, brez otroštva, brez dostojanstva. Upanja in zaupanja imajo že danes zelo malo. V Turčiji je naš novinar Vala 202 obiskal tudi kliniko, kjer ranjenim beguncem iz Sirije pomagajo pri rehabilitaciji. Številni begunci imajo zaradi vojnih travm resne psihične težave, otroci se redko nasmejejo.
Ob koncu šolskega leta je bilo v šest slovenskih šol vključeno 34 otrok prosilcev za azil in en otrok s statusom mednarodne zaščite. Sedem šoloobveznih otrok je do zdaj prišlo v okviru premestitve, šest naj bi jih prišlo poleti. Na Valu 202 bomo spremljali njihovo integracijo v šolski sistem in družbo. Med drugim smo obiskali Osnovno šolo Tabor Logatec, kjer so že vključili 5 otrok iz Afganistana, in izpostavo azilnega doma v Logatcu, kjer so nastanjene družine, iz katerih bodo otroci začeli obiskovati šolo septembra.
Britanci so se odločili, da ne bodo ostali. Toda kam dejansko gre Velika Britanija? In kako ji lahko potovanje na svoje olajša ali oteži EU? Kaj če ima prav profesor James D. Morow z Univerze Michigan? “Ne pravim, da je to najboljša stvar, ki se je zgodila EU, ampak da bi lahko bila najboljša stvar. Odvisno od tega, kako se bodo odzvali evropski voditelji.”
Neveljaven email naslov