Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?

Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin

Ste bili v zadnjem času na kosilu v restavraciji ali pri frizerju, kjer ste plačali s kartico, potem pa ste dodali še napitnino v gotovini? Če ste vprašali, ali lahko tudi napitnino plačate brezstično, ste verjetno dobili odgovor, da to ni mogoče. Je mogoče! A zakaj pri nas zaposleni in delodajalci niso navdušeni nad negotovinskim načinom plačevanja napitnin?

Tudi zaradi epidemije je brezstičnega poslovanja vse več, slišali in prebrali smo veliko nasvetov in priporočil, da je varneje plačevati brezgotovinsko, ker se koronavirus zadržuje tudi na kovancih in bankovcih, ki se jih dotakne veliko rok. Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je denar že od nekdaj umazana stvar.

"Denar je možen prenašalec okužb od človeka do človeka. Na kovancih koronavirus preživi največ do dva dni, na bankovcih pa celo do štiri dni. Biti moramo previdni, ko rokujemo z denarjem. NIJZ priporoča brezstično poslovanje.''

Dr. Urška Blaznik, ki je potrdila, da je nelogično in ni priporočljivo, da plačujemo storitve brezstično, napitnino pa z gotovino. Povedala je še, da so pri nas ljudje poskusili vse mogoče, da bi razkužili denar, ki so ga likali, prali, ga dajali v zamrzovalne skrinje, kar virusa ne uniči, celo v mikrovalovke so ga dajali, kar se je za bankovce slabo končalo.

Poslujmo brezstično, tako svetujejo tudi na Finančni upravi RS (FURS). Kako zakonodaja opredeljuje napitnino? Barbara Škrinjar je povedala, da je pri nas napitnina, ki je dana za opravljeno gostinsko storitev, predmet DDV-ja, za napitnine pa ni treba izdati računa in tudi niso predmet davčnega potrjevanja: ''Napačno je dokaj pogosto razumevanje v Sloveniji, da napitnina neposredno pripada fizični osebi, ki jo prejme. Ta oseba napitnine ne dobi zaradi svojih osebnih okoliščin brezpogojno, ampak na podlagi svojega (odlično opravljenega) dela pri delodajalcu. Poslovni subjekt nagrade za dobro delo praviloma razdeli med svoje zaposlene. Nagrada povečuje dohodek zaposlenega in se obdavči na enak način kot običajno plačilo za delo, torej najpogosteje kot dohodek iz zaposlitve. Razdelitev nagrade z vidika poslovnega subjekta predstavlja stroške dela.''

Na FURS poudarjajo, da ni nikakršnih zadržkov za plačilo napitnine s plačilno kartico. Dodajajo še, da je verjetno treba razloge zavračanja plačevanja napitnin s karticami iskati v dejstvu, da plačilo napitnine s kartico pusti zapis o denarnem poslovanju zavezanca, ki v naslednjem koraku terja pravilno evidentiranje prejete napitnine v poslovnih knjigah. S pravilnim evidentiranjem napitnine v poslovnih knjigah pa se je težje izogniti njenemu obdavčenju, so še povedali na FURS. Zanimiv pa je še podatek o zbranih napitninah od posebnih iger na srečo, kjer so napitnine posebej urejene. V letu 2019 se je v tej panogi zbralo skoraj osem milijonov evrov napitnin.

Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da že več let opozarjajo, da bi bilo treba v Sloveniji rešiti problem napitnin, predvsem meni, da bi bilo treba vse skupaj poenostaviti:

''Zakonodaja določa, da bi moral natakar napitnino predati delodajalcu, ki bi jo moral prijaviti, napitnina je obdavčljiva, na koncu pa bi jo moral delodajalec razdeliti med zaposlene. Težko je zahtevati od zaposlenega, da preda ta denar lastniku. To vprašanje bi morali rešiti tako, da napitnina ne bi bila obdavčena. Natakar plačilo s kartico zavrne, ker ve, da potem napitnine ne bo dobil."

Blaž Cvar pravi, da se z napitninami zbere malo denarja, meni, da bi jih morali obravnavati kot darila, kot poseben način nagrajevanja za dobro delo. Rešitev vidi v uvedbi panožnega pavšala, s čimer bi odpravili številne administrativne ovire.

Nekaj pravnih in davčnih podrobnosti o napitninah v sosednji Avstriji nam je posredoval dr. Marian Wakounig, ki poudarja, da morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da je v Avstriji napitnina oproščena dohodnine. Napitnina mora biti za panogo običajna, na primer običajno dajemo napitnine v gostinskih lokalih, frizerskih, masažnih in kozmetičnih salonih. Neobičajno pa je, da bi dajali napitnine za druge storitve, kot so odvetniške, zdravniške, svetovalne. Napitnino za opravljeno storitev daje tretja stran, to je stranka, potrošnik, napitnina se daje prostovoljno ... Če so ti pogoji izpolnjeni, je napitnina za delojemalca oproščena dohodnine. Pomembno je še, da se napitnine izplačujejo v primerni višini. Zakonodajalec ni določil, kakšna je primerna višina, piše gospod Wakounig, ki dodaja, da so v avstrijskih restavracijah običajne napitnine od 5 do 15 odstotkov zneska na računu, v posameznih posebnih primerih lahko znašajo tudi več.

Napitnine so torej za delojemalca oproščene dohodnine. Če v restavraciji delata njen lastnik restavracije in zaposleni natakar, potem je dohodnine ter tudi DDV-ja oproščena samo tista napitnina, ki jo damo natakarju, delojemalcu. Tisti del napitnine, ki pripada lastniku restavracije, pa je za delodajalca del obdavčljive dohodnine (ali pa davka od dohodka pravnih oseb, če je to d. o. o.), prav tako mora lastnik za prejeto napitnino plačati tudi DDV.

Je pa dopustno, da lastnik restavracije prejme napitnino in jo porazdeli med svoje zaposlene, če so ti delojemalci. V takem primeru je potem napitnina, ki jo je dobil šef, neobdavčena, saj jo je prejel za svoje uslužbence.

Napitnina pri delojemalcu ni oproščena davkov, če je prejemanje napitnine po kolektivni pogodbi prepovedano. Če delojemalci prejemajo napitnine, potem to poveča osnovo za odmero socialnih prispevkov delojemalca, zato pri delojemalcu niso oproščene socialnih prispevkov, je še pojasnil dr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu.