Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin
Ste bili v zadnjem času na kosilu v restavraciji ali pri frizerju, kjer ste plačali s kartico, potem pa ste dodali še napitnino v gotovini? Če ste vprašali, ali lahko tudi napitnino plačate brezstično, ste verjetno dobili odgovor, da to ni mogoče. Je mogoče! A zakaj pri nas zaposleni in delodajalci niso navdušeni nad negotovinskim načinom plačevanja napitnin?
Tudi zaradi epidemije je brezstičnega poslovanja vse več, slišali in prebrali smo veliko nasvetov in priporočil, da je varneje plačevati brezgotovinsko, ker se koronavirus zadržuje tudi na kovancih in bankovcih, ki se jih dotakne veliko rok. Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je denar že od nekdaj umazana stvar.
"Denar je možen prenašalec okužb od človeka do človeka. Na kovancih koronavirus preživi največ do dva dni, na bankovcih pa celo do štiri dni. Biti moramo previdni, ko rokujemo z denarjem. NIJZ priporoča brezstično poslovanje.''
Dr. Urška Blaznik, ki je potrdila, da je nelogično in ni priporočljivo, da plačujemo storitve brezstično, napitnino pa z gotovino. Povedala je še, da so pri nas ljudje poskusili vse mogoče, da bi razkužili denar, ki so ga likali, prali, ga dajali v zamrzovalne skrinje, kar virusa ne uniči, celo v mikrovalovke so ga dajali, kar se je za bankovce slabo končalo.
Poslujmo brezstično, tako svetujejo tudi na Finančni upravi RS (FURS). Kako zakonodaja opredeljuje napitnino? Barbara Škrinjar je povedala, da je pri nas napitnina, ki je dana za opravljeno gostinsko storitev, predmet DDV-ja, za napitnine pa ni treba izdati računa in tudi niso predmet davčnega potrjevanja: ''Napačno je dokaj pogosto razumevanje v Sloveniji, da napitnina neposredno pripada fizični osebi, ki jo prejme. Ta oseba napitnine ne dobi zaradi svojih osebnih okoliščin brezpogojno, ampak na podlagi svojega (odlično opravljenega) dela pri delodajalcu. Poslovni subjekt nagrade za dobro delo praviloma razdeli med svoje zaposlene. Nagrada povečuje dohodek zaposlenega in se obdavči na enak način kot običajno plačilo za delo, torej najpogosteje kot dohodek iz zaposlitve. Razdelitev nagrade z vidika poslovnega subjekta predstavlja stroške dela.''
Na FURS poudarjajo, da ni nikakršnih zadržkov za plačilo napitnine s plačilno kartico. Dodajajo še, da je verjetno treba razloge zavračanja plačevanja napitnin s karticami iskati v dejstvu, da plačilo napitnine s kartico pusti zapis o denarnem poslovanju zavezanca, ki v naslednjem koraku terja pravilno evidentiranje prejete napitnine v poslovnih knjigah. S pravilnim evidentiranjem napitnine v poslovnih knjigah pa se je težje izogniti njenemu obdavčenju, so še povedali na FURS. Zanimiv pa je še podatek o zbranih napitninah od posebnih iger na srečo, kjer so napitnine posebej urejene. V letu 2019 se je v tej panogi zbralo skoraj osem milijonov evrov napitnin.
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da že več let opozarjajo, da bi bilo treba v Sloveniji rešiti problem napitnin, predvsem meni, da bi bilo treba vse skupaj poenostaviti:
''Zakonodaja določa, da bi moral natakar napitnino predati delodajalcu, ki bi jo moral prijaviti, napitnina je obdavčljiva, na koncu pa bi jo moral delodajalec razdeliti med zaposlene. Težko je zahtevati od zaposlenega, da preda ta denar lastniku. To vprašanje bi morali rešiti tako, da napitnina ne bi bila obdavčena. Natakar plačilo s kartico zavrne, ker ve, da potem napitnine ne bo dobil."
Blaž Cvar pravi, da se z napitninami zbere malo denarja, meni, da bi jih morali obravnavati kot darila, kot poseben način nagrajevanja za dobro delo. Rešitev vidi v uvedbi panožnega pavšala, s čimer bi odpravili številne administrativne ovire.
Nekaj pravnih in davčnih podrobnosti o napitninah v sosednji Avstriji nam je posredoval dr. Marian Wakounig, ki poudarja, da morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da je v Avstriji napitnina oproščena dohodnine. Napitnina mora biti za panogo običajna, na primer običajno dajemo napitnine v gostinskih lokalih, frizerskih, masažnih in kozmetičnih salonih. Neobičajno pa je, da bi dajali napitnine za druge storitve, kot so odvetniške, zdravniške, svetovalne. Napitnino za opravljeno storitev daje tretja stran, to je stranka, potrošnik, napitnina se daje prostovoljno ... Če so ti pogoji izpolnjeni, je napitnina za delojemalca oproščena dohodnine. Pomembno je še, da se napitnine izplačujejo v primerni višini. Zakonodajalec ni določil, kakšna je primerna višina, piše gospod Wakounig, ki dodaja, da so v avstrijskih restavracijah običajne napitnine od 5 do 15 odstotkov zneska na računu, v posameznih posebnih primerih lahko znašajo tudi več.
Napitnine so torej za delojemalca oproščene dohodnine. Če v restavraciji delata njen lastnik restavracije in zaposleni natakar, potem je dohodnine ter tudi DDV-ja oproščena samo tista napitnina, ki jo damo natakarju, delojemalcu. Tisti del napitnine, ki pripada lastniku restavracije, pa je za delodajalca del obdavčljive dohodnine (ali pa davka od dohodka pravnih oseb, če je to d. o. o.), prav tako mora lastnik za prejeto napitnino plačati tudi DDV.
Je pa dopustno, da lastnik restavracije prejme napitnino in jo porazdeli med svoje zaposlene, če so ti delojemalci. V takem primeru je potem napitnina, ki jo je dobil šef, neobdavčena, saj jo je prejel za svoje uslužbence.
Napitnina pri delojemalcu ni oproščena davkov, če je prejemanje napitnine po kolektivni pogodbi prepovedano. Če delojemalci prejemajo napitnine, potem to poveča osnovo za odmero socialnih prispevkov delojemalca, zato pri delojemalcu niso oproščene socialnih prispevkov, je še pojasnil dr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu.
1279 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Križi in težave z brezstičnim plačevanjem napitnin
Ste bili v zadnjem času na kosilu v restavraciji ali pri frizerju, kjer ste plačali s kartico, potem pa ste dodali še napitnino v gotovini? Če ste vprašali, ali lahko tudi napitnino plačate brezstično, ste verjetno dobili odgovor, da to ni mogoče. Je mogoče! A zakaj pri nas zaposleni in delodajalci niso navdušeni nad negotovinskim načinom plačevanja napitnin?
Tudi zaradi epidemije je brezstičnega poslovanja vse več, slišali in prebrali smo veliko nasvetov in priporočil, da je varneje plačevati brezgotovinsko, ker se koronavirus zadržuje tudi na kovancih in bankovcih, ki se jih dotakne veliko rok. Dr. Urška Blaznik z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) pravi, da je denar že od nekdaj umazana stvar.
"Denar je možen prenašalec okužb od človeka do človeka. Na kovancih koronavirus preživi največ do dva dni, na bankovcih pa celo do štiri dni. Biti moramo previdni, ko rokujemo z denarjem. NIJZ priporoča brezstično poslovanje.''
Dr. Urška Blaznik, ki je potrdila, da je nelogično in ni priporočljivo, da plačujemo storitve brezstično, napitnino pa z gotovino. Povedala je še, da so pri nas ljudje poskusili vse mogoče, da bi razkužili denar, ki so ga likali, prali, ga dajali v zamrzovalne skrinje, kar virusa ne uniči, celo v mikrovalovke so ga dajali, kar se je za bankovce slabo končalo.
Poslujmo brezstično, tako svetujejo tudi na Finančni upravi RS (FURS). Kako zakonodaja opredeljuje napitnino? Barbara Škrinjar je povedala, da je pri nas napitnina, ki je dana za opravljeno gostinsko storitev, predmet DDV-ja, za napitnine pa ni treba izdati računa in tudi niso predmet davčnega potrjevanja: ''Napačno je dokaj pogosto razumevanje v Sloveniji, da napitnina neposredno pripada fizični osebi, ki jo prejme. Ta oseba napitnine ne dobi zaradi svojih osebnih okoliščin brezpogojno, ampak na podlagi svojega (odlično opravljenega) dela pri delodajalcu. Poslovni subjekt nagrade za dobro delo praviloma razdeli med svoje zaposlene. Nagrada povečuje dohodek zaposlenega in se obdavči na enak način kot običajno plačilo za delo, torej najpogosteje kot dohodek iz zaposlitve. Razdelitev nagrade z vidika poslovnega subjekta predstavlja stroške dela.''
Na FURS poudarjajo, da ni nikakršnih zadržkov za plačilo napitnine s plačilno kartico. Dodajajo še, da je verjetno treba razloge zavračanja plačevanja napitnin s karticami iskati v dejstvu, da plačilo napitnine s kartico pusti zapis o denarnem poslovanju zavezanca, ki v naslednjem koraku terja pravilno evidentiranje prejete napitnine v poslovnih knjigah. S pravilnim evidentiranjem napitnine v poslovnih knjigah pa se je težje izogniti njenemu obdavčenju, so še povedali na FURS. Zanimiv pa je še podatek o zbranih napitninah od posebnih iger na srečo, kjer so napitnine posebej urejene. V letu 2019 se je v tej panogi zbralo skoraj osem milijonov evrov napitnin.
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, pravi, da že več let opozarjajo, da bi bilo treba v Sloveniji rešiti problem napitnin, predvsem meni, da bi bilo treba vse skupaj poenostaviti:
''Zakonodaja določa, da bi moral natakar napitnino predati delodajalcu, ki bi jo moral prijaviti, napitnina je obdavčljiva, na koncu pa bi jo moral delodajalec razdeliti med zaposlene. Težko je zahtevati od zaposlenega, da preda ta denar lastniku. To vprašanje bi morali rešiti tako, da napitnina ne bi bila obdavčena. Natakar plačilo s kartico zavrne, ker ve, da potem napitnine ne bo dobil."
Blaž Cvar pravi, da se z napitninami zbere malo denarja, meni, da bi jih morali obravnavati kot darila, kot poseben način nagrajevanja za dobro delo. Rešitev vidi v uvedbi panožnega pavšala, s čimer bi odpravili številne administrativne ovire.
Nekaj pravnih in davčnih podrobnosti o napitninah v sosednji Avstriji nam je posredoval dr. Marian Wakounig, ki poudarja, da morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji, da je v Avstriji napitnina oproščena dohodnine. Napitnina mora biti za panogo običajna, na primer običajno dajemo napitnine v gostinskih lokalih, frizerskih, masažnih in kozmetičnih salonih. Neobičajno pa je, da bi dajali napitnine za druge storitve, kot so odvetniške, zdravniške, svetovalne. Napitnino za opravljeno storitev daje tretja stran, to je stranka, potrošnik, napitnina se daje prostovoljno ... Če so ti pogoji izpolnjeni, je napitnina za delojemalca oproščena dohodnine. Pomembno je še, da se napitnine izplačujejo v primerni višini. Zakonodajalec ni določil, kakšna je primerna višina, piše gospod Wakounig, ki dodaja, da so v avstrijskih restavracijah običajne napitnine od 5 do 15 odstotkov zneska na računu, v posameznih posebnih primerih lahko znašajo tudi več.
Napitnine so torej za delojemalca oproščene dohodnine. Če v restavraciji delata njen lastnik restavracije in zaposleni natakar, potem je dohodnine ter tudi DDV-ja oproščena samo tista napitnina, ki jo damo natakarju, delojemalcu. Tisti del napitnine, ki pripada lastniku restavracije, pa je za delodajalca del obdavčljive dohodnine (ali pa davka od dohodka pravnih oseb, če je to d. o. o.), prav tako mora lastnik za prejeto napitnino plačati tudi DDV.
Je pa dopustno, da lastnik restavracije prejme napitnino in jo porazdeli med svoje zaposlene, če so ti delojemalci. V takem primeru je potem napitnina, ki jo je dobil šef, neobdavčena, saj jo je prejel za svoje uslužbence.
Napitnina pri delojemalcu ni oproščena davkov, če je prejemanje napitnine po kolektivni pogodbi prepovedano. Če delojemalci prejemajo napitnine, potem to poveča osnovo za odmero socialnih prispevkov delojemalca, zato pri delojemalcu niso oproščene socialnih prispevkov, je še pojasnil dr. Marian Wakounig, davčni strokovnjak, regionalni direktor za davke in carine pri avstrijskem finančnem ministrstvu.
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko. Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.
Na področju migracij v Evropski uniji ima posebno vlogo Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila ustanovljena leta 2004. Lani pa je agencija doživela preobrazbo z novo uredbo, ko ji je Unija okrepila vlogo in mu omogočila kadrovsko povečanje za 10 tisoč obmejnih policistov. A Frontex se je znašel v težavah. Najprej zaradi očitkov, da je bil vpleten v nasilno preprečevanje prihodov beguncev in migrantov iz Turčije, kar je agencija ves čas zavračala. Začele pa so jih pestiti tudi notranje težave, predvsem na področju izbire novih kadrov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v agenciji zaradi tega vladal precejšen nered, nekateri so frontexove policiste označili za potemkinove enote. Čeprav priznava nekaj težav pri rekonstrukciji agencije, pa ostre obtožbe zavrača - Slovenec Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, ki pa je že drugi zaporedni mandat predsedujoči upravnega odbora Frontexa. Z njim se je Gašper Andrinek pogovarjal o aktualnih vprašanjih na področju evropske in tudi slovenske migracijske politike.
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Leto dni je minilo od popolne ustavitve javnega življenja v kitajskem mestu Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstvenofantastični film, a oddaljena resničnost je postala realnost vsega sveta. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. V prvem valu, spomladi, smo bili pozitiven zgled spopadanja z epidemijo, od jeseni pa nam gre izjemno slabo. Kljub manjšemu umirjanju števila okužb smo še zelo daleč od vsaj približne normalizacije razmer, dodatne skrbi pa povzroča prihod angleškega seva. Nekaj vidikov epidemije v daljšem časovnem obdobju analiziramo z dr. Nino Ružić Gorenjec z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri medicinski fakulteti v Ljubljani in dr. Sašem Dolencem iz Kvarkadabre.
Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki ostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prinesla tako dolgo trajajoča šola na daljavo? Bodo pristojni še dodatno razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, kjer so zadolženi za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.
Zgodovina je sicer polna teorij zarot, ki so nastopile ob pandemijah, a vse povezane z mobilnim omrežjem 5G v zadnjih letih še posebej izstopajo. Zakaj so tako privlačne, kaj 5G prinaša in zakaj neupravičeno vzbuja skrb in razburja? V minulem odbitem letu smo veliko govorili o mobilnem omrežju prihodnosti, Vroči mikrofon zato povzema več epizod podkasta Odbita do bita in tolmači ključne pomisleke.
Učenci s posebnimi potrebami so se po več kot dveh mesecih spet vrnili v šolske klopi. Kako je potekal "nov začetek šolskega leta", smo preverili na Centru za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne – IRIS. Naša gostja je bila ravnateljica centra Katjuša Koprivnikar.
Kljub pandemiji se svet ni prenehal vrteti. Ljudje še naprej bežijo iz svojih domov, dogajajo se napadi na medije, kulturo, civilno družbo, nismo prenehali uničevati narave in zdravja. Izpostavili bomo nekaj tem iz serije Okolje ne pozablja in oddaje Kje pa vas čevelj žuli, ki jih bo komentiral hrvaški filozof, prevajalec in teoretik kulture Boris Buden, ki se je odrekel hrvaškemu državljanstvu in živi v Berlinu. Ob svoji prodorni kritiki nacionalizmov pa vidi optimizem v tem, da nam zmanjkuje časa.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Zadnjih deset let v Sloveniji nismo imeli urejenega področja za izplačevanje nadomestil iz naslova praznih nosilcev podatkov, za to pa od julija 2019 skrbi kolektivna organizacija Kopriva. Pri nakupu prenosnih telefonov, računalnikov, praznih zgoščenk, ključkov USB in drugih praznih nosilcev podatkov se je že do zdaj kupcem zaračunavalo denarno nadomestilo, ki naj bi se razdeljevalo med avtorje, izvajalce, proizvajalce fonogramov in filmske producente. Zbiranje nadomestila za prazne nosilce podatkov: kasete, CD-je, spominske kartice, računalnike, telefone …, katere koli naprave ali nosilce, ki omogočajo reproduciranje avtorskih del, deset let ni bilo regulirano, čeprav zakon to določa. Julija 2019 pa se je to področje korenito spremenilo. Kako, s sogovorniki na področju glasbenih kolektivnih organizacij ugotavlja Klara Zupančič.
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Neveljaven email naslov