Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Pri vseh zdravstvenih zavarovanjih za tujino velja, da je treba pozorno prebrati "drobni tisk"
Zadnje dni odmeva zgodba gospoda S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem, med obiskom pri sorodnikih v Sloveniji pa je konec julija zbolel. V ordinacijah so ga zavračali z besedami, da sprejemajo le svoje, slovenske zavarovance, pošiljali so ga celo nazaj na Švedsko, čeprav ima veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Sam je plačal covid test, bil je pozitiven, po štirih tednih domačega zdravljenja pa je k sreči okreval.
"Zdi se mi, da veliko zdravstvenega osebja ne pozna evropske zdravstvene kartice in pravic, ki izhajajo iz nje, ne vedo, kako registrirati kartico v sistem in kaj pomenijo posamezne številke. Mislim, da je zelo pomembno, da bi se več govorilo o pravicah evropske zdravstvene kartice, da bi bilo osebje izobraženo, da bi vedelo, kaj narediti s kartico. Še vedno ne vem, na katerega zdravnika se lahko obrnem, če se mi kaj zgodi." – gospod S.
Klemen Ganziti, direktor področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je potrdil, "da se gospodu S. njihova območna enota opravičuje za vse, kar je doživel, in da iščejo rešitev za vračilo denarja, ki ga je plačal za opravljeni test".
"Dejansko je tako, da z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljate enake pravice in pod enakimi pogoji kot državljani države, kjer se nahajate in kjer evropska kartica velja. ZZZS krije ceno zdravstvene stroritve v javni zdravstveni mreži, obstajajo pa določena doplačila, recimo na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji. – Klemen Ganziti, ZZZS
Prvi nasvet, če potujete v tujino, je, da pravočasno naročite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
"Če tam plačamo zdravstveno storitev, nam ZZZS na podlagi računa povrne stroške le v višini cen, ki so za take storitve priznane v Sloveniji. V Združenih državah ali v Dubaju so cene storitev na primer včasih celo 30, 40 ali 50-kratnik cen v Sloveniji," je še povedal Klemen Ganziti. Komercialno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini je torej edina rešitev v državah, v katerih ne moremo uveljavljati pravic z evropsko zdravstveno kartico.
Ponudbe komercialnih zdravstvenih zavarovanj za tujino pa vedno ne krijejo stroškov zdravljenja za covidom 19. Stroškov, povezanih s covidom 19, na primer ne krijejo pri Corisu Slovenija, ki je specializiran za zavarovanje v tujini.
"Stroškov v tem primeru ne krijemo zaradi zavarovalniškega načela, da se lahko zavaruje le tiste dogodke, ki so prihodnji in negotovi. Vi lahko zavarujete dogodke, ki se bodo potencialno zgodili, ne pa obstoječa stanja, med katera spada tudi epidemija. Dokler je razglašena pandemija (WHO), ta zadeva pri nas ne bo krita. Ko pa se pandemija prekliče, se upošteva samo še epidemija, tako da če v neki državi ni epidemije, mi od takrat naprej normalno krijemo stroške." – Borut Papič, Coris Slovenija
Andrej Šter, ki vodi konzularni sektor Ministrstva za zunanje zadeve, tega ne izključuje in opozarja na pravočasen razmislek o zapletih, ki se nam lahko zgodijo v tujini. Poudarja še, kako pomembno je, da poznamo razmere v državi, v katero odhajamo, da se tam vedemo odgovorno in preventivno. Ko se slovenski državljani v tujini znajdejo v težavah, pogosto pokličejo številke konzularnega sektorja in predstavništev Slovenije na tujem.
"Prav je, da nas pokličejo. Pomembno je, da imamo realno informacijo. Skušamo jim pomagati, kolikor je v naši moči, a evakuacijskih dejavnosti, kakršne so bile marca, aprila in maja, tokrat zagotovo ne bo. Naj ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi. Čudežne rešitve ne bo ..." – Andrej Šter
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Pri vseh zdravstvenih zavarovanjih za tujino velja, da je treba pozorno prebrati "drobni tisk"
Zadnje dni odmeva zgodba gospoda S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem, med obiskom pri sorodnikih v Sloveniji pa je konec julija zbolel. V ordinacijah so ga zavračali z besedami, da sprejemajo le svoje, slovenske zavarovance, pošiljali so ga celo nazaj na Švedsko, čeprav ima veljavno evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja. Sam je plačal covid test, bil je pozitiven, po štirih tednih domačega zdravljenja pa je k sreči okreval.
"Zdi se mi, da veliko zdravstvenega osebja ne pozna evropske zdravstvene kartice in pravic, ki izhajajo iz nje, ne vedo, kako registrirati kartico v sistem in kaj pomenijo posamezne številke. Mislim, da je zelo pomembno, da bi se več govorilo o pravicah evropske zdravstvene kartice, da bi bilo osebje izobraženo, da bi vedelo, kaj narediti s kartico. Še vedno ne vem, na katerega zdravnika se lahko obrnem, če se mi kaj zgodi." – gospod S.
Klemen Ganziti, direktor področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije je potrdil, "da se gospodu S. njihova območna enota opravičuje za vse, kar je doživel, in da iščejo rešitev za vračilo denarja, ki ga je plačal za opravljeni test".
"Dejansko je tako, da z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja uveljavljate enake pravice in pod enakimi pogoji kot državljani države, kjer se nahajate in kjer evropska kartica velja. ZZZS krije ceno zdravstvene stroritve v javni zdravstveni mreži, obstajajo pa določena doplačila, recimo na Hrvaškem, v Avstriji in v Nemčiji. – Klemen Ganziti, ZZZS
Prvi nasvet, če potujete v tujino, je, da pravočasno naročite evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja.
"Če tam plačamo zdravstveno storitev, nam ZZZS na podlagi računa povrne stroške le v višini cen, ki so za take storitve priznane v Sloveniji. V Združenih državah ali v Dubaju so cene storitev na primer včasih celo 30, 40 ali 50-kratnik cen v Sloveniji," je še povedal Klemen Ganziti. Komercialno zdravstveno zavarovanje z asistenco v tujini je torej edina rešitev v državah, v katerih ne moremo uveljavljati pravic z evropsko zdravstveno kartico.
Ponudbe komercialnih zdravstvenih zavarovanj za tujino pa vedno ne krijejo stroškov zdravljenja za covidom 19. Stroškov, povezanih s covidom 19, na primer ne krijejo pri Corisu Slovenija, ki je specializiran za zavarovanje v tujini.
"Stroškov v tem primeru ne krijemo zaradi zavarovalniškega načela, da se lahko zavaruje le tiste dogodke, ki so prihodnji in negotovi. Vi lahko zavarujete dogodke, ki se bodo potencialno zgodili, ne pa obstoječa stanja, med katera spada tudi epidemija. Dokler je razglašena pandemija (WHO), ta zadeva pri nas ne bo krita. Ko pa se pandemija prekliče, se upošteva samo še epidemija, tako da če v neki državi ni epidemije, mi od takrat naprej normalno krijemo stroške." – Borut Papič, Coris Slovenija
Andrej Šter, ki vodi konzularni sektor Ministrstva za zunanje zadeve, tega ne izključuje in opozarja na pravočasen razmislek o zapletih, ki se nam lahko zgodijo v tujini. Poudarja še, kako pomembno je, da poznamo razmere v državi, v katero odhajamo, da se tam vedemo odgovorno in preventivno. Ko se slovenski državljani v tujini znajdejo v težavah, pogosto pokličejo številke konzularnega sektorja in predstavništev Slovenije na tujem.
"Prav je, da nas pokličejo. Pomembno je, da imamo realno informacijo. Skušamo jim pomagati, kolikor je v naši moči, a evakuacijskih dejavnosti, kakršne so bile marca, aprila in maja, tokrat zagotovo ne bo. Naj ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi. Čudežne rešitve ne bo ..." – Andrej Šter
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?
Spinalna mišična atrofija je bolezen, ki je prepogosto prepozno diagnosticirana, kar obolelega obsodi na invalidnost. Spinalno mišično atrofijo bi zato morali odkrivati že pri novorojenčkih, da bi najzgodnejšem obdobju prejeli zdravilo, ki bi onemogočilo napredovanje bolezni. Nedavno je presejalni test za novorojenčke za spinalno mišično atrofijo prejel zeleno luč, a je treba do uresničitve projekta narediti še veliko – med drugim je treba vzpostaviti ustrezen laboratorij. Želja vseh je, da se to zgodi čim prej, saj se lahko otrok s to boleznijo rodi kadar koli, v tem hipu pa bo njegova usoda prav takšna, kot je usoda drugih. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Uničevanje medijev, pritiski in napadi na novinarke, novinarje in medijsko neodvisnost. O razmerah v slovenskem novinarstvu so govorili Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije, ki začasno vodi tudi Sindikat novinarjev Slovenije, doktor Igor Vobič, izredni profesor s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede, in Dejan Pušenjak, ki je že vse življenje novinar in urednik. V knjigi Retrovizor, ki je izšla pred dnevi, je Pušenjak napisal: "Tej norosti, sistematičnemu uničevanju, vedno večjemu nasilju, bi se novinarji morali upreti. Morali bi se upreti z večjo silo, ker bi bilo to bolje za vse."
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko. Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.
Na področju migracij v Evropski uniji ima posebno vlogo Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila ustanovljena leta 2004. Lani pa je agencija doživela preobrazbo z novo uredbo, ko ji je Unija okrepila vlogo in mu omogočila kadrovsko povečanje za 10 tisoč obmejnih policistov. A Frontex se je znašel v težavah. Najprej zaradi očitkov, da je bil vpleten v nasilno preprečevanje prihodov beguncev in migrantov iz Turčije, kar je agencija ves čas zavračala. Začele pa so jih pestiti tudi notranje težave, predvsem na področju izbire novih kadrov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v agenciji zaradi tega vladal precejšen nered, nekateri so frontexove policiste označili za potemkinove enote. Čeprav priznava nekaj težav pri rekonstrukciji agencije, pa ostre obtožbe zavrača - Slovenec Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, ki pa je že drugi zaporedni mandat predsedujoči upravnega odbora Frontexa. Z njim se je Gašper Andrinek pogovarjal o aktualnih vprašanjih na področju evropske in tudi slovenske migracijske politike.
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Leto dni je minilo od popolne ustavitve javnega življenja v kitajskem mestu Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstvenofantastični film, a oddaljena resničnost je postala realnost vsega sveta. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. V prvem valu, spomladi, smo bili pozitiven zgled spopadanja z epidemijo, od jeseni pa nam gre izjemno slabo. Kljub manjšemu umirjanju števila okužb smo še zelo daleč od vsaj približne normalizacije razmer, dodatne skrbi pa povzroča prihod angleškega seva. Nekaj vidikov epidemije v daljšem časovnem obdobju analiziramo z dr. Nino Ružić Gorenjec z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri medicinski fakulteti v Ljubljani in dr. Sašem Dolencem iz Kvarkadabre.
Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki ostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prinesla tako dolgo trajajoča šola na daljavo? Bodo pristojni še dodatno razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, kjer so zadolženi za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.
Neveljaven email naslov