Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je
preverjala Nataša Štefe.
Izselitev nevladnikov iz Metelkove 6
Na prvi dan razglasitve epidemije je Ministrstvo za kulturo vsem 18 nevladnim organizacijam, društvom in zavodom, ki delujejo na Metelkovi 6, poslalo dopis o izselitvi zaradi obnove stavbe, ki da jo potrebuje zase. Dogodek je sprožil veliko odzivov, na spletu podpisujejo peticijo proti izselitvi, postavitev Aktiva delavk in delavcev v kulturi pred ministrstvom pa je minister Simoniti označil za grožnje s smrtjo ...
"Absurdno je to, da nas ven mečejo med epidemijo. To se ne dogaja v normalnih državah in Slovenija ni več normalna. Zdaj smo očitno dobili dva virusa, koronavirus in tega nenormalnega." – Katerina Mirovič, kustosinja in producentka, urednica, pod pokroviteljstvom zavoda Forum Ljubljana
Po napovedani deložaciji oziroma po ponudbi Ministrstva za kulturo, da se prostovoljno izselijo, so začeli uporabniki Metelkove 6 pripravljati seznam produkcije, ki se je nabrala v vseh letih, kar delujejo tam. Za zdaj so našteli več kot 560 domačih in mednarodnih projektov, 689 izdanih knjig, 309 revij in drugih publikacij, 42 organiziranih konferenc, več kot 700 okroglih miz, predavanj, delavnic in seminarjev, 178 organiziranih festivalov, več kot 150 odigranih predstav, več kot 1300 razstav, posnetih 166 dolgometražnih in kratkih filmov, več kot 1500 odigranih koncertov, 93 fonogramskih izdaj, več kot 950 programov za otroke in mladino. Seznam pa se še dopolnjuje.
Vsaj dva vidika pa sta bila v dogajanju po napovedi ministra za kulturo po izselitvi uporabnikov Metelkove 6 povsem spregledana, produkcija oziroma ustvarjalnost ter glas samih uporabnikov teh prostorov. Tudi zgodovinski kontekst te stavbe.
"Kako vzpostaviti dialog, ki te je razglasil za svojega sovražnika? Ga ni mogoče. Če te nekdo noče poslušati in govori mimo tebe, dialog ne more nastati. Ministrstvo za kulturo ne vodi dialoga in komunicira le enostransko. Zato ne vem, kje se skrivajo resnica in pravi odgovori." – Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Ta dva vidika pa sta bila spregledana predvsem zaradi glasnosti obeh argumentov Ministrstva za kulturo, zaradi katerih naj bi stavbo potrebovalo zase. Kot so zapisali, brezplačna najemnina in nujna obnova. Goran Forbici:
"To, da imajo na Metelkovi brezplačne prostore, ni niti narobe niti nič neobičajnega. V Sloveniji imamo kup nevladnih organizacij, ki imajo prostore v brezplačni uporabi. V tem primeru ne gre za miloščino države, pač pa za neki podporni ukrep, saj te organizacije državi pomagajo dosegati cilje."
1261 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je
preverjala Nataša Štefe.
Izselitev nevladnikov iz Metelkove 6
Na prvi dan razglasitve epidemije je Ministrstvo za kulturo vsem 18 nevladnim organizacijam, društvom in zavodom, ki delujejo na Metelkovi 6, poslalo dopis o izselitvi zaradi obnove stavbe, ki da jo potrebuje zase. Dogodek je sprožil veliko odzivov, na spletu podpisujejo peticijo proti izselitvi, postavitev Aktiva delavk in delavcev v kulturi pred ministrstvom pa je minister Simoniti označil za grožnje s smrtjo ...
"Absurdno je to, da nas ven mečejo med epidemijo. To se ne dogaja v normalnih državah in Slovenija ni več normalna. Zdaj smo očitno dobili dva virusa, koronavirus in tega nenormalnega." – Katerina Mirovič, kustosinja in producentka, urednica, pod pokroviteljstvom zavoda Forum Ljubljana
Po napovedani deložaciji oziroma po ponudbi Ministrstva za kulturo, da se prostovoljno izselijo, so začeli uporabniki Metelkove 6 pripravljati seznam produkcije, ki se je nabrala v vseh letih, kar delujejo tam. Za zdaj so našteli več kot 560 domačih in mednarodnih projektov, 689 izdanih knjig, 309 revij in drugih publikacij, 42 organiziranih konferenc, več kot 700 okroglih miz, predavanj, delavnic in seminarjev, 178 organiziranih festivalov, več kot 150 odigranih predstav, več kot 1300 razstav, posnetih 166 dolgometražnih in kratkih filmov, več kot 1500 odigranih koncertov, 93 fonogramskih izdaj, več kot 950 programov za otroke in mladino. Seznam pa se še dopolnjuje.
Vsaj dva vidika pa sta bila v dogajanju po napovedi ministra za kulturo po izselitvi uporabnikov Metelkove 6 povsem spregledana, produkcija oziroma ustvarjalnost ter glas samih uporabnikov teh prostorov. Tudi zgodovinski kontekst te stavbe.
"Kako vzpostaviti dialog, ki te je razglasil za svojega sovražnika? Ga ni mogoče. Če te nekdo noče poslušati in govori mimo tebe, dialog ne more nastati. Ministrstvo za kulturo ne vodi dialoga in komunicira le enostransko. Zato ne vem, kje se skrivajo resnica in pravi odgovori." – Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Ta dva vidika pa sta bila spregledana predvsem zaradi glasnosti obeh argumentov Ministrstva za kulturo, zaradi katerih naj bi stavbo potrebovalo zase. Kot so zapisali, brezplačna najemnina in nujna obnova. Goran Forbici:
"To, da imajo na Metelkovi brezplačne prostore, ni niti narobe niti nič neobičajnega. V Sloveniji imamo kup nevladnih organizacij, ki imajo prostore v brezplačni uporabi. V tem primeru ne gre za miloščino države, pač pa za neki podporni ukrep, saj te organizacije državi pomagajo dosegati cilje."
Gosta v studiu sta bila dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorili smo o slastni, dobri, zdravi in varni hrani.
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12. Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.
Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Slovenski znanstveniki opozarjajo, da so ujeti v okostenel sistem točkovanja, ki v boju za sredstva marsikoga napelje tudi čez rob dopustnosti. Mejo akademske poštenosti raziskovalci pogosto prestopajo z manipulacijo s citati pri publiciranju, veliko zlorab je tudi pri avtorstvu in objavljanju znanstvenih člankov, kar je marsikje, kot pravijo naši sogovorniki, postalo že skoraj ustaljena praksa.
V minulih tednih javnih razprav o (ne)upravičenosti izdajanja zdravniških potrdil je prevladal vtis, da gre za dokumente s poljubno raztegljivimi možnostmi uporabe in zlorabe. Velja to le za ljudi z vplivom ali finančno močjo ali pa zdravniška potrdila za neprave namene s pridom zlorabljajo tudi običajni državljani? Kakšne pritiske doživljajo zdravniki, kako je zlorabe mogoče preprečiti in zakaj bi nas bolj moralo skrbeti prav nasprotno: da tudi zelo bolni ljudje zaradi strahu pred izgubo dela sploh ne upoštevajo več zdravniških navodil? Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktik.um Igor Muževič in predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa doc.dr. Metoda Dodič Fikfak sta bila gosta Vročega mikrofona.
Ministri se vse manj odzivajo na vprašanja novinarjev, PR službe državnih organov v svojem okolju ne najdejo kompetentnih sogovornikov. Dr. Derjan Verčič je pred dvema letoma in pol o odnosih z javnostmi v državi razmišljal: “V Sloveniji smo soočeni z resno krizo odnosov z javnostmi, ki je podobna kot kriza slovenske družbe nasploh; podobna je kot kriza slovenske države in kot kriza slovenskega gospodarstva. Ni nam čisto jasno, ne kdo smo, ne kje smo, ne kaj bi radi počeli.” Ogledalo predstavnikom za stike z javnostmi, pa tudi samim novinarjem, nastavljamo v Vročem mikrofonu.
Neveljaven email naslov