Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je
preverjala Nataša Štefe.
Izselitev nevladnikov iz Metelkove 6
Na prvi dan razglasitve epidemije je Ministrstvo za kulturo vsem 18 nevladnim organizacijam, društvom in zavodom, ki delujejo na Metelkovi 6, poslalo dopis o izselitvi zaradi obnove stavbe, ki da jo potrebuje zase. Dogodek je sprožil veliko odzivov, na spletu podpisujejo peticijo proti izselitvi, postavitev Aktiva delavk in delavcev v kulturi pred ministrstvom pa je minister Simoniti označil za grožnje s smrtjo ...
"Absurdno je to, da nas ven mečejo med epidemijo. To se ne dogaja v normalnih državah in Slovenija ni več normalna. Zdaj smo očitno dobili dva virusa, koronavirus in tega nenormalnega." – Katerina Mirovič, kustosinja in producentka, urednica, pod pokroviteljstvom zavoda Forum Ljubljana
Po napovedani deložaciji oziroma po ponudbi Ministrstva za kulturo, da se prostovoljno izselijo, so začeli uporabniki Metelkove 6 pripravljati seznam produkcije, ki se je nabrala v vseh letih, kar delujejo tam. Za zdaj so našteli več kot 560 domačih in mednarodnih projektov, 689 izdanih knjig, 309 revij in drugih publikacij, 42 organiziranih konferenc, več kot 700 okroglih miz, predavanj, delavnic in seminarjev, 178 organiziranih festivalov, več kot 150 odigranih predstav, več kot 1300 razstav, posnetih 166 dolgometražnih in kratkih filmov, več kot 1500 odigranih koncertov, 93 fonogramskih izdaj, več kot 950 programov za otroke in mladino. Seznam pa se še dopolnjuje.
Vsaj dva vidika pa sta bila v dogajanju po napovedi ministra za kulturo po izselitvi uporabnikov Metelkove 6 povsem spregledana, produkcija oziroma ustvarjalnost ter glas samih uporabnikov teh prostorov. Tudi zgodovinski kontekst te stavbe.
"Kako vzpostaviti dialog, ki te je razglasil za svojega sovražnika? Ga ni mogoče. Če te nekdo noče poslušati in govori mimo tebe, dialog ne more nastati. Ministrstvo za kulturo ne vodi dialoga in komunicira le enostransko. Zato ne vem, kje se skrivajo resnica in pravi odgovori." – Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Ta dva vidika pa sta bila spregledana predvsem zaradi glasnosti obeh argumentov Ministrstva za kulturo, zaradi katerih naj bi stavbo potrebovalo zase. Kot so zapisali, brezplačna najemnina in nujna obnova. Goran Forbici:
"To, da imajo na Metelkovi brezplačne prostore, ni niti narobe niti nič neobičajnega. V Sloveniji imamo kup nevladnih organizacij, ki imajo prostore v brezplačni uporabi. V tem primeru ne gre za miloščino države, pač pa za neki podporni ukrep, saj te organizacije državi pomagajo dosegati cilje."
1261 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Cel svet danes zanima izid ameriških volitev, dogajanje v slovenski kulturi pa čez palec le dobrih 2 milijona ljudi. Nikoli povsem pojasnjeni zastoji pri financiranju slovenskega filma, spreminjanje zakonodaje in odlokov brez prave javne razprave, zapleti pri kadrovskih razpisih v javnih kulturnih zavodih, birokratski zapleti pri samozaposlenih v kulturi… Na prvi dan razglašene epidemije pa je Ministrstvo za kulturo 18 nevladnim organizacijam na Metelkovi 6 poslalo dopis o "prostovoljni sporazumni izselitvi". Ozadje tega dogajanja je
preverjala Nataša Štefe.
Izselitev nevladnikov iz Metelkove 6
Na prvi dan razglasitve epidemije je Ministrstvo za kulturo vsem 18 nevladnim organizacijam, društvom in zavodom, ki delujejo na Metelkovi 6, poslalo dopis o izselitvi zaradi obnove stavbe, ki da jo potrebuje zase. Dogodek je sprožil veliko odzivov, na spletu podpisujejo peticijo proti izselitvi, postavitev Aktiva delavk in delavcev v kulturi pred ministrstvom pa je minister Simoniti označil za grožnje s smrtjo ...
"Absurdno je to, da nas ven mečejo med epidemijo. To se ne dogaja v normalnih državah in Slovenija ni več normalna. Zdaj smo očitno dobili dva virusa, koronavirus in tega nenormalnega." – Katerina Mirovič, kustosinja in producentka, urednica, pod pokroviteljstvom zavoda Forum Ljubljana
Po napovedani deložaciji oziroma po ponudbi Ministrstva za kulturo, da se prostovoljno izselijo, so začeli uporabniki Metelkove 6 pripravljati seznam produkcije, ki se je nabrala v vseh letih, kar delujejo tam. Za zdaj so našteli več kot 560 domačih in mednarodnih projektov, 689 izdanih knjig, 309 revij in drugih publikacij, 42 organiziranih konferenc, več kot 700 okroglih miz, predavanj, delavnic in seminarjev, 178 organiziranih festivalov, več kot 150 odigranih predstav, več kot 1300 razstav, posnetih 166 dolgometražnih in kratkih filmov, več kot 1500 odigranih koncertov, 93 fonogramskih izdaj, več kot 950 programov za otroke in mladino. Seznam pa se še dopolnjuje.
Vsaj dva vidika pa sta bila v dogajanju po napovedi ministra za kulturo po izselitvi uporabnikov Metelkove 6 povsem spregledana, produkcija oziroma ustvarjalnost ter glas samih uporabnikov teh prostorov. Tudi zgodovinski kontekst te stavbe.
"Kako vzpostaviti dialog, ki te je razglasil za svojega sovražnika? Ga ni mogoče. Če te nekdo noče poslušati in govori mimo tebe, dialog ne more nastati. Ministrstvo za kulturo ne vodi dialoga in komunicira le enostransko. Zato ne vem, kje se skrivajo resnica in pravi odgovori." – Goran Forbici, direktor Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij
Ta dva vidika pa sta bila spregledana predvsem zaradi glasnosti obeh argumentov Ministrstva za kulturo, zaradi katerih naj bi stavbo potrebovalo zase. Kot so zapisali, brezplačna najemnina in nujna obnova. Goran Forbici:
"To, da imajo na Metelkovi brezplačne prostore, ni niti narobe niti nič neobičajnega. V Sloveniji imamo kup nevladnih organizacij, ki imajo prostore v brezplačni uporabi. V tem primeru ne gre za miloščino države, pač pa za neki podporni ukrep, saj te organizacije državi pomagajo dosegati cilje."
Zaradi neustreznega izvajanja evropskih uredb, ki zadevajo začetno in stalno plovnost letal, se je Slovenija že znašla na evropskem sodišču. Grozi nam celo odvzem licence, kar pomeni, da naša letala ne bi smela leteti v tujino.
Pričakovana življenjska doba v Sloveniji je zelo podobna povprečni evropski, hkrati pa so pričakovana zdrava leta življenja daleč pod evropskim povprečjem. 35 odstotkov starejših od 65 let je prikrajšanih. Zakaj je socialna izključenost starejših v Sloveniji visoka, na kar kažejo tudi izsledki raziskave o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi?
Zakonca Sekheta sta iz Sirije prišla v Slovenijo pred dobrima dvema letoma. Njuna življenjska zgodba je kot napet film, saj ju je vojna z doma pregnala že dvakrat. Medhija in Nizam Sekheta, ki zdaj živita v Ilirski Bistrici, bosta pred Vročim mikrofonom pripovedovala o svojih izkušnjah, bolečih spominih in o načrtih, ki bi jih rada uresničila
Medtem ko govorimo o navalu beguncev, se nad Evropo in tudi Slovenijo zgrinja še en val, ki utegne imeti veliko globlje in uničujoče posledice. Kako pripravljeni smo na naval neonacizma, ksenofobije in rasizma? Kako se nanj odzvati?
Akcija “Najboljša novica”, ki jo ob svetovnem dnevu limfoma in levkemije pripravlja slovensko združenje bolnikov s tema boleznima, med drugim opozarja na to, da bolniki in zdravniki prvih znakov bolezni ne jemljejo dovolj resno. Pogosto tudi zato ne, ker je med bolniki vse več mladih. Po postavljeni diagnozi so bolniki pri nas zdravljeni po najsodobnejših metodah, a cene zdravil postajajo tako visoke, da jih čez čas vsem bolnikom najbrž ne bodo mogle zagotoviti niti najbogatejše države. Kako bomo v prihodnosti lahko zdravili bolnike z malignimi boleznimi, ki po zaslugi dragih zdravil vse bolj prehajajo v kronične?
Za prisotnost vraničnega prisada na pašniku na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja je javnost izvedela šele pet dni po potrditvi bolezni v laboratoriju. Tudi odkupovalci, ki so potem prepovedali odkup mesa s tega območja, niso bili obveščeni takoj. So bili delavci v stiku s trupli okuženih živali, ki so zdaj na preventivnem zdravljenju z antibiotiki, ustrezno zaščiteni pri ravnanju z njimi?
Beguncem z Bližnjega vzhoda Evropska unija vstop na svoje območje preprečuje celo z zidovi. Na begunce vse premalo gledamo kot na ljudi, ki si želijo le priložnosti za novo življenje. Kako sprejeti begunce kot ljudi in ne kot kvote, kako jim ponuditi konstruktivno pomoč in v njihovem prihodu najti priložnost tudi za Evropo.
Vlak iz Pariza prispe v 250 km oddaljeni Bruselj v dobri uri. Od Ljubljane do Kopra vozi kar tri ure. Če ni vmes žledoloma in potniki zaradi več kot leto in pol trajajoče sanacije proge niso prisiljeni vlaka zamenjati z avtobusom. Potniški železniški promet je zrel za korenito prenovo. Vlaki so ostali v obdobju SFRJ, omrežja so neurejena, železniška postajališča niso niti senca sodobnih arhitekturno, programsko in funkcionalno urejenih postaj v razviti Evropi. Kdaj bomo tudi pri nas o železniškem potniškem prometu nehali razmišljati kot o finančnem zalogaju, temveč o priložnosti za izboljšanje mobilnosti prebivalstva, decentralizacijo države in nizkooglijčno družbo?
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Začelo se je novo obdobje izvajanja evropske kohezijske politike, kar za Slovenijo pomeni veliko pričakovanj, veliko dela, veliko projektov, veliko vprašanj.
Kljub visokim temperaturam, je trenutno v javni razpravi več kot 40 predpisov.
Zadnje čase veliko šeramo in lajkamo. Sodoben lajf ima poln ruzak udomačenih besed, prevzetih iz tujih jezikov. V torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 nas je zanimalo, koga oglaševalci nagovarjajo z džabesti in drajvi in zakaj je stroka do vdiranja takih besed v oglase bolj kot ne razumevajoča.
Vendarle smo dobili novelo zakona o gospodarskih družbah, ki naj bi med drugim zajezila ustanavljanje družb na zalogo oziroma za nadaljnjo prodajo. Veriženje podjetij v Sloveniji je alarmantno, saj se je v nekaj letih število podjetij povečalo za 30 odstotkov; v istem času se je število kršitev, kot sta neizplačevanje plač in izigravanje države z neplačevanjem davkov, početverilo. Bo zakon učinkovit?
Po nekajmesečnem iskanju recepta za najprimernejšo obliko odpisa dolgov socialno najšibkejšim je zdaj zakon sprejet. Kdo bo lahko po prvem avgustu zaprosil za odpis, za katere dolgove bo mogoč, kako bo ta potekal, zakaj do odpisa niso upravičeni vsi, ki živijo pod pragom revščine in do kakšne mere bodo dolgovi res odpisani? Gostja Vročega mikrofona je bila pristojna ministrica dr. Anja Kopač Mrak.
O svoji učinkovitosti, omejitvah, ovirah in ciljih bodo v torkovem Vročem mikrofonu ob dvanajstih na Valu 202 pripovedovali varuhinja človekovih pravic, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, varuh gledalcev in poslušalcev, zastopnica pacientovih pravic in zagovornik načela enakosti.
Zakonodaja že dolgo ščiti minimalni znesek za preživetje, ki mora ne glede na dolgove lastnika vsak mesec ostati na njegovem osebnem bančnem računu, a so banke doslej v te zneske lahko neovirano posegale in si poplačevale stroške za vpoglede v račune, čeprav same izvršbe prav zaradi zaščitenosti zneskov niso mogle izvesti. S spremembo zakona o izvršbi in zavarovanju, o kateri bodo v prihodnjih dneh odpločali poslanci v skrajšanem postopku, bodo take pristojnosti bank precej omejene, kljub temu pa problem stroškov ne bo odpravljen.
Grčija in Evropa vstopata v nov krog pogajanj, verjetno z nekoliko omiljeno retoriko, a z enakimi problemi. O Evropi potem, globalnih povezavah in ne nazadnje o slovenskem dojemanju krize v Grčiji. Gost Vročega mikrofona je bil dr. Mojmir Mrak: "Problematika reševanja krize evroobmočja se ne bo zaključila, tudi če uspešno rešijo Grčijo."
Zavod za zaposlovanje RS, osrednja ustanova na trgu dela, ima skoraj 1000 zaposlenih, 1300 objav prostih delovnih mest vsak dan, več kot 300 milijonov evrov na leto za delovanje. Le kako je mogoče, da ob takih številkah učinkovitost osrednje ustanove na trgu dela šepa? Res je, da je zavod del sistema, ki je izrazito odvisen od splošne gospodarske in družbene situacije in tudi drži, da je zelo pod vplivom politike vlade in odvisen od odmere proračunskih sredstev. Zato ni čudno, da je bil v konjunkturi zelo uspešen, v krizi bistveno manj. Številni od 112.385 brezposelnih pravijo, da je Zavod bolj samemu sebi namen.
Šest večjih panožnih športnih zvez – smučarska, nogometna, košarkarska, rokometna, hokejska in atletska – naj bi se združilo v skupno organizacijo, kot odgovor politiki Olimpijskega komiteja Slovenije. Predsedniki teh zvez pravijo, da so v krovni slovenski športni organizaciji premalo slišani, predsednik OKS Bogdan Gabrovec pa odgovarja, da ne ve, kaj bi moral slišati.
Poslanci bodo v kratkem odločali o tem, ali naj ljudem iz socialnega dna z zakonsko zaščito omogočijo, da jim kljub dolgovom na računih ostane vsaj minimalni znesek za preživetje. Še naprej pa bodo lahko tudi zaradi že za nekaj sto evrov dolga izgubili stanovanje, kajti med spremembami Zakona o izvršbi in zavarovanju ni takih, ki bi preprečile izvršbe na nepremičnine. Zakaj zakonodaja dovoli, da lastniki izgubijo dom za minimalne zneske in postanejo socialni problem, ki to isto državo nato vsak mesec stane veliko več?
Neveljaven email naslov