Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem.
Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Zoisovi nagrajenci prof. dr. Stane Pejovnik, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Barbara Malič in prof. dr. Gregor Anderluh razmišljajo o (ne)zanemarjanju znanosti
Kadar govorimo o položaju slovenske znanosti, se vedno ustavimo pri njenem financiranju, ki je v zadnjem desetletju pri kosanju državnega proračuna pobiralo vse manjše drobtinice. Potem ko je država še leta 2009 za znanost namenila več kot 245 milijonov evrov, je ta delež do leta 2015 zdrsnil pod 160 milijonov evrov in se v zadnjih letih znova počasi dviguje, a je še vedno daleč od idealnega, opozarja letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo prof. dr. Stane Pejovnik:
"V tem hipu je financiranje znanosti in visokega šolstva popolnoma neprimerno. Ljudje, ki delajo na tem področju, so sposobni preživeti sebe na vrsto načinov. Tisto, česar se ne da narediti brez ustrezne infrastrukture, raziskovalno opreme, pomoči države, pa je čisto raziskovanje. S takimi vložki Slovenija na dolge proge ne more ohraniti kakovostne znanosti. Prihodnje leto je treba sredstva močno povečati."
Po začetnem proračunu za leto 2020 naj bi se proračunsko financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti države v letošnjem letu povečalo na 250 milijonov evrov, torej na raven, primerljivo tisti pred desetletji, če seveda ne upoštevamo inflacije, a je predlog rebalansa to vrednost znižal za več kot 20 milijonov evrov. Ob tem se med raziskovalci krepi dvom, ali vlada še podpira pripravljen predlog novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki je v medresorskem usklajevanju in naj bi zagotovil stabilno financiranje znanosti iz javnih sredstev.
"Pri znanosti ni tako kot v nakupovalnem središču. Premalo denarja za znanost ne pomeni, da je malo manj narejeno, in potem malo več denarja za znanost, da je malo več narejeno. Znanost s premalo denarja ne funkcionira znanstveno, ker nima možnosti za svobodo, za čas, ko se porajajo dobre odeje, ko si lahko raziskovalci vzamejo čas za novo. Nizko financirana znanost se bojuje za denar, zaradi bojevanja ni sposobna širine. Vsi raziskovalci poudarjamo, da je povečanje financiranja znanosti res pomembno, znanost bo le tako lahko začela živeti po načelih znanosti in ne po načelih medsebojnega boja in steklih psov, ki se borijo za plen." – izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke
Sogovorniki so kot ključne prednostne teme v odnosu države do znanosti poudarili zagotovitev sodobne raziskovalne opreme, odnos do mladih, kjer se izgubljajo cele generacije izobražencev, ter to, da se bomo morali v državi vendarle opredeliti, katera bodo naša prednostna področja, naši paradni konji. Prof. dr. Barbara Malič, ki je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov:
"Če si znanost želimo, se moramo odločiti, kaj si zares želimo. Potrebujemo financiranje opreme, ljudi, bistveno bolj bi morali misliti na mlade, ki odhajajo v tujino. Izgubljene generacije, politika bi morala najti odgovor."
Pri vsem skupaj ne gre le za Slovenijo, je ob tem opozoril prof. dr. Gregor Anderluh, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije in zdaj vodi Kemijski inštitut. Kritičen je bil namreč tudi do julijskega dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, po katerem sredstva za zdravstvo, raziskave in digitalizacijo v naslednjem sedemletnem obdobju še zdaleč niso tako ambiciozna, kot bi si želeli. Napovedana sredstva naj namreč ne bi podpirala načrtov in napovedi o zeleni in digitalni transformaciji in prvič po dolgem času stagnirajo.
"Mi lahko vzpostavimo okolje takšno, da bo privlačno za razvoj mladih intelektualcev v Sloveniji, za prihodnje generacije znanstvenikov ali strokovnjakov, ki bodo prehajali tudi v industrijo. A to lahko zagotovimo le s sredstvi, v katera se mora načrtno vlagati."
Domača znanost se bo morala v prihodnje bolj posvečati promociji znanstvenih rezultatov in vlagati več v to. Znanstveniki morajo spoznati, da lahko le ustrezno usposobljena stroka z dovolj veliko avtoriteto odgovarja in pometa z vse več dezinformacijami, ki se razraščajo med ljudmi, tudi zaradi svetovnega spleta. A za odgovor si ne sme več vzeti dni ali tednov, odgovor mora priti v nekaj minutah po takšni dezinformaciji, so še poudarili sogovorniki.
S Zoisovimi nagrajenci se je pogovarjala Nina Slaček v oddaji Studio ob 17.00. Celotno oddajo najdete tukaj: Brez ugodnih pogojev za znanstveno delo ni mogoče ohranjati blaginje v sodobni družbi. Za oddajo Vroči mikrofon je pogovor z nagrajenci povzela Maja Ratej.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem.
Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Zoisovi nagrajenci prof. dr. Stane Pejovnik, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Barbara Malič in prof. dr. Gregor Anderluh razmišljajo o (ne)zanemarjanju znanosti
Kadar govorimo o položaju slovenske znanosti, se vedno ustavimo pri njenem financiranju, ki je v zadnjem desetletju pri kosanju državnega proračuna pobiralo vse manjše drobtinice. Potem ko je država še leta 2009 za znanost namenila več kot 245 milijonov evrov, je ta delež do leta 2015 zdrsnil pod 160 milijonov evrov in se v zadnjih letih znova počasi dviguje, a je še vedno daleč od idealnega, opozarja letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo prof. dr. Stane Pejovnik:
"V tem hipu je financiranje znanosti in visokega šolstva popolnoma neprimerno. Ljudje, ki delajo na tem področju, so sposobni preživeti sebe na vrsto načinov. Tisto, česar se ne da narediti brez ustrezne infrastrukture, raziskovalno opreme, pomoči države, pa je čisto raziskovanje. S takimi vložki Slovenija na dolge proge ne more ohraniti kakovostne znanosti. Prihodnje leto je treba sredstva močno povečati."
Po začetnem proračunu za leto 2020 naj bi se proračunsko financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti države v letošnjem letu povečalo na 250 milijonov evrov, torej na raven, primerljivo tisti pred desetletji, če seveda ne upoštevamo inflacije, a je predlog rebalansa to vrednost znižal za več kot 20 milijonov evrov. Ob tem se med raziskovalci krepi dvom, ali vlada še podpira pripravljen predlog novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki je v medresorskem usklajevanju in naj bi zagotovil stabilno financiranje znanosti iz javnih sredstev.
"Pri znanosti ni tako kot v nakupovalnem središču. Premalo denarja za znanost ne pomeni, da je malo manj narejeno, in potem malo več denarja za znanost, da je malo več narejeno. Znanost s premalo denarja ne funkcionira znanstveno, ker nima možnosti za svobodo, za čas, ko se porajajo dobre odeje, ko si lahko raziskovalci vzamejo čas za novo. Nizko financirana znanost se bojuje za denar, zaradi bojevanja ni sposobna širine. Vsi raziskovalci poudarjamo, da je povečanje financiranja znanosti res pomembno, znanost bo le tako lahko začela živeti po načelih znanosti in ne po načelih medsebojnega boja in steklih psov, ki se borijo za plen." – izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke
Sogovorniki so kot ključne prednostne teme v odnosu države do znanosti poudarili zagotovitev sodobne raziskovalne opreme, odnos do mladih, kjer se izgubljajo cele generacije izobražencev, ter to, da se bomo morali v državi vendarle opredeliti, katera bodo naša prednostna področja, naši paradni konji. Prof. dr. Barbara Malič, ki je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov:
"Če si znanost želimo, se moramo odločiti, kaj si zares želimo. Potrebujemo financiranje opreme, ljudi, bistveno bolj bi morali misliti na mlade, ki odhajajo v tujino. Izgubljene generacije, politika bi morala najti odgovor."
Pri vsem skupaj ne gre le za Slovenijo, je ob tem opozoril prof. dr. Gregor Anderluh, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije in zdaj vodi Kemijski inštitut. Kritičen je bil namreč tudi do julijskega dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, po katerem sredstva za zdravstvo, raziskave in digitalizacijo v naslednjem sedemletnem obdobju še zdaleč niso tako ambiciozna, kot bi si želeli. Napovedana sredstva naj namreč ne bi podpirala načrtov in napovedi o zeleni in digitalni transformaciji in prvič po dolgem času stagnirajo.
"Mi lahko vzpostavimo okolje takšno, da bo privlačno za razvoj mladih intelektualcev v Sloveniji, za prihodnje generacije znanstvenikov ali strokovnjakov, ki bodo prehajali tudi v industrijo. A to lahko zagotovimo le s sredstvi, v katera se mora načrtno vlagati."
Domača znanost se bo morala v prihodnje bolj posvečati promociji znanstvenih rezultatov in vlagati več v to. Znanstveniki morajo spoznati, da lahko le ustrezno usposobljena stroka z dovolj veliko avtoriteto odgovarja in pometa z vse več dezinformacijami, ki se razraščajo med ljudmi, tudi zaradi svetovnega spleta. A za odgovor si ne sme več vzeti dni ali tednov, odgovor mora priti v nekaj minutah po takšni dezinformaciji, so še poudarili sogovorniki.
S Zoisovimi nagrajenci se je pogovarjala Nina Slaček v oddaji Studio ob 17.00. Celotno oddajo najdete tukaj: Brez ugodnih pogojev za znanstveno delo ni mogoče ohranjati blaginje v sodobni družbi. Za oddajo Vroči mikrofon je pogovor z nagrajenci povzela Maja Ratej.
Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?
Leto 2024 se je začelo s stavkami zdravnikov, sodnikov, tožilcev, upravnih enot, v ponedeljek so začeli stavkati tudi operaterji številke za klice v sili 112.
Grčija je bila leta 2010 na robu prepada. V državo je prišla evropska Trojka z več kot 200 milijardami evrov posojil. Sledila so leta ostrih varčevalnih ukrepov, občutno znižanje plač in pokojnin, odpuščanja, razkroj javnega sektorja, neperspektivnost … Skoraj 15 let pozneje je po uradnih statistikah grško gospodarstvo eno najbolj hitro rastočih na svetu, v državo prihajajo nove investicije, predsednik vlade Micotakis velja za ljubljenca bruseljske birokracije. Kakšno pa je vsakdanje življenje, kaj se skriva za zloščenimi statistikami in digitalizacijo, kako Grki gledajo na evropsko prihodnost?
Ob svetovnem dnevu radia se sprašujemo o trendih, ki se nakazujejo v 'Novem svetu' avdia in spremembah navad naših občinstev. Bo umetna inteligenca na področju radia velik igralec ali bolj nenevaren asistent? Dotaknemo se tudi predlaganih sprememb medijske zakonodaje in tega, kako dobro ta opremlja radio za neizbežno migracijo iz analognega v digitalno domeno. Kaj korenito varčevanje v našem javnem servisu pomeni za razvoj radia in ali je radio v svojem bistvu še isti kot pred stoletjem, ko se je v svetu začenjala pisati njegova zgodba?
Z ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko se pogovarjamo o presežkih in težavah v slovenski kulturi, kadrovanju, statusu samozaposlenih, institucionalni in alternativni kulturi, EPK v Novi Gorici, prenavljanju medijske zakonodaje, RTV Slovenija, odnosu do poezije in ideologije. Pa tudi o aktualnih vladnih in strankarskih pretresih.
V Globalnem poročilu o razmerah v delovnem okolju Gallup smo bili Evropejci v letu 2022 najbolj nezadovoljni na svojih delovnih mestih na svetu. Takih, ki so so svoje delo opravljali zavzeto, je bilo 13 odstotkov, to je bilo precej nižje od svetovnega povprečja, ki je bilo pri 23 odstotkih. Zakaj se v službi ne počutimo dobro, kdo je odgovoren za naše dobro počutje pri delu in kakšne so prakse za izboljšanje delovne klime v nekaterih slovenskih podjetjih? Odgovore smo iskali na mednarodnem kadrovskem forumu IEDC – Poslovne šole Bled, ki je letos potekal pod naslovom “Dobro počutje pri delu”.
Medtem ko imajo nekateri državljani lahko koristi od energije, pridobljene iz obnovljivih virov, si več kot 50 milijonov ljudi v EU ne more privoščiti ustrezne ravni porabe energije in živi v energetski revščini. Prejšnji teden so torej v Hrastniku odprli prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v državi, ki ob demokratičnem potencialu naslavlja tudi vprašanje, kako v energetske skupnosti vključevati tiste, ki si ne morejo privoščiti energetskega prehoda. Sogovornika: Boštjan Remic, društvo za sonaraven razvoj Focus; dr. Tomislav Tkalec, vodja sektorja za obnovljive vire energije na direktoratu za energijo ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
Medijski zakon, ki je bil sprejet leta 2001, je zastarel. Sredi decembra 2023 se je začela javna razprava o predlogu novega zakona o medijih, za katerega na ministrstvu za kulturo, kjer so ga napisali, pravijo, da je sodoben in ambiciozen.
Slovenija bo v začetku februarja izdala tako imenovane ljudske obveznice. Med 1. in 16. februarjem bo državna zakladnica fizičnim osebam v nakup ponudila za 250 milijonov evrov dolžniških vrednostnih papirjev. To bo prva izdaja obveznic, namenjena izključno neprofesionalnim vlagateljem.
Čeprav strokovnjaki na nujnost prehoda iz institucionalne oskrbe v skupnostno opozarjajo že desetletja, v Sloveniji na tem področju še vedno zaostajamo. V procesu sprejemanja je desetletna strategija za dezinstitucionalizacijo, ki bo določila konkretne ukrepe in zaveze glede preobrazbe zavodov tako, da bo za 3.500 uporabnikov socialnovarstvenih zavodov, centrov za usposabljanje, delo in varstvo, varstveno delovnih centrov in kombiniranih zavodov omogočeno življenje s podporo v skupnosti. Ta reforma bo omogočila tudi začetek črpanja evropskih kohezijskih sredstev že letos. Po naših informacijah gre za približno trideset milijonov evrov evropskih sredstev. Ne glede na ta sredstva, v ospredju bi morale biti osnovne človekove pravice.
Vlada je pred kratkim potrdila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli, ki med drugimi prinaša tudi nekaj novosti pri nacionalnem preverjanju znanja, šolanju na domu in obveznih tujih jezikih. Večplastnega vprašanja o izzivih sodobnega izobraževalnega sistema in ciljih, ki jih kot družba želimo doseči se v Vročem mikrofonu lotevamo s premislekom o izobraževalni politiki in smiselnosti priprave celovitega nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Gost Borisa Žgajnarja je dr. Damijan Štefanc, izredni profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij na ljubljanski Filozofski fakulteti.
S profesorico sociologije in nekdanjo hrvaško zunanjo ministrico dr. Vesno Pusić o aktualnih izzivih Evropske unije. Zakaj je širitev na Balkan zastala, kje so resnične meje Unije, kakšna je njena vloga v vojni, kaj dobrega in morda tudi slabega prinaša članstvo. Kaj bi še lahko storili za boljše odnose med Slovenijo in Hrvaško. *Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Bosansko-ameriški pisatelj, pesnik, kolumnist in predavatelj kreativnega pisanja na ugledni ameriški univerzi Princeton Aleksandar Hemon velja za enega največjih mojstrov pisane besede s tega prostora, ki mu je uspelo na zelo zahtevnem in konkurenčnem ameriškem trgu. Že več kot 30 let živi v Združenih državah Amerike, kjer se je znašel tik pred krvavim razpadom Jugoslavije in pozneje čez lužo tudi ostal.
Več kot pol ure sodne obravnave, 6 strani zapisnika, moralni nauk in 40 evrov globe, to je epilog neplačane vozovnice za Ljubljanski potniški promet, ki si ga je privoščila mladoletnica. Gre za 1,30 evra. V letu 2022 je mestni inšpektorat podal več kot 720 obdolžilnih predlogov na okrajno sodišče v Ljubljani zaradi neplačila vozovnice za Ljubljanski potniški promet. "Mi ne vemo, v kakšen dohodkovni razred neplačnik spada, niti nas to ne zanima," pravijo na LPP, kjer opažajo rast neplačnikov. Na sodišče grejo samo mladoletni, odrasli neplačniki pa, če se ne pritožijo, samo plačajo globo.
V oceanskih sedimentih je približno 14 milijonov ton mikroplastike in nimamo prav nobene metode, da bi jo očistili. Podobno, le manj oprijemljivo je v našem vsakdanjem življenju. Da jo vsebuje že skoraj vsaka rečna ali morska riba, je splošno znano, a čisto vsakič se nam med obrokom v taki ali drugačni obliki prikrade na krožnik, najdemo jo v kozmetiki, prav zdaj kroži v zraku okoli vas. Mikroplastika je simptom našega časa, na katerega za zdaj nimamo rešitve.
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje konec letošnjega leta odhaja na smetišče zgodovine. Nadomestil ga bo obvezni zdravstveni prispevek v višini 35 evrov. Ta znesek naj se ne bi spremenil vsaj do marca 2025, ko je predvidena prva uskladitev. Kaj morajo pred uvedbo obveznega zdravstvenega prispevka vedeti zavarovanci? Kako bodo prispevek poravnavali upokojenci, kdo bo plačevanja oproščen in kdaj bodo zavarovanci od komercialnih zavarovalnic dobili vrnjena presežna plačila za dopolnilno zavarovanje?
Podnebna konferenca Združenih narodov COP28, ki letos poteka v Dubaju, je v zadnji in najbolj napeti fazi.
RTV Slovenija se utaplja v izgubah, ki jih je za seboj pustilo nekdanje vodstvo, dvig stroškov dela in storitev na ravni države, z inflacijo neusklajena naročnina in tudi nestrateško poslovanje skozi leta. Kot je danes zjutraj na nujni seji parlamentarnega odbora za kulturo povedal predsednik uprave Zvezdan Martič, ocenjujejo, da primanjkljaj za pripravo proračuna za leto 2024 znaša 23 milijonov evrov.
Pred skoraj natanko štirimi meseci se je Slovenija zbudila v povsem novo poglavje sodobne zgodovine naravnih nesreč in človeške solidarnosti. Vsak kraj, občina in regija so glede na razmere in možnosti ubrale nekoliko drugačno pot krpanja materialnih in čustvenih ran in iskanja pomoči za sanacijo. Mi smo obiskali le eno od mnogih, kamniško občino, kjer so izjemno razdejanje poleg poplavnih voda povzročile hudourniške naplavine in številni plazovi. Kako se s posledicami soočajo predvsem tisti, ki se še ne morejo vrniti domov ali pa bodo potrebovali nadomestno rešitev
Narod brez elite je samo amorfna gmota ljudi, ki ne ve, kam in kako. S temi besedami je Jože Anderlič, ki je v Ljubljani zgradil kompleks s pregrešno dragimi stanovanji, sprožil plaz komentarjev in razprav o slovenski eliti. Hkrati se zaradi številnih drugih primerov pogospodenja Ljubljane sprašujemo, ali se središče našega glavnega mesta lišpa le še za bogataše in turiste, vse ostale pa odriva na obrobje.
Neveljaven email naslov