Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem.
Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Zoisovi nagrajenci prof. dr. Stane Pejovnik, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Barbara Malič in prof. dr. Gregor Anderluh razmišljajo o (ne)zanemarjanju znanosti
Kadar govorimo o položaju slovenske znanosti, se vedno ustavimo pri njenem financiranju, ki je v zadnjem desetletju pri kosanju državnega proračuna pobiralo vse manjše drobtinice. Potem ko je država še leta 2009 za znanost namenila več kot 245 milijonov evrov, je ta delež do leta 2015 zdrsnil pod 160 milijonov evrov in se v zadnjih letih znova počasi dviguje, a je še vedno daleč od idealnega, opozarja letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo prof. dr. Stane Pejovnik:
"V tem hipu je financiranje znanosti in visokega šolstva popolnoma neprimerno. Ljudje, ki delajo na tem področju, so sposobni preživeti sebe na vrsto načinov. Tisto, česar se ne da narediti brez ustrezne infrastrukture, raziskovalno opreme, pomoči države, pa je čisto raziskovanje. S takimi vložki Slovenija na dolge proge ne more ohraniti kakovostne znanosti. Prihodnje leto je treba sredstva močno povečati."
Po začetnem proračunu za leto 2020 naj bi se proračunsko financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti države v letošnjem letu povečalo na 250 milijonov evrov, torej na raven, primerljivo tisti pred desetletji, če seveda ne upoštevamo inflacije, a je predlog rebalansa to vrednost znižal za več kot 20 milijonov evrov. Ob tem se med raziskovalci krepi dvom, ali vlada še podpira pripravljen predlog novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki je v medresorskem usklajevanju in naj bi zagotovil stabilno financiranje znanosti iz javnih sredstev.
"Pri znanosti ni tako kot v nakupovalnem središču. Premalo denarja za znanost ne pomeni, da je malo manj narejeno, in potem malo več denarja za znanost, da je malo več narejeno. Znanost s premalo denarja ne funkcionira znanstveno, ker nima možnosti za svobodo, za čas, ko se porajajo dobre odeje, ko si lahko raziskovalci vzamejo čas za novo. Nizko financirana znanost se bojuje za denar, zaradi bojevanja ni sposobna širine. Vsi raziskovalci poudarjamo, da je povečanje financiranja znanosti res pomembno, znanost bo le tako lahko začela živeti po načelih znanosti in ne po načelih medsebojnega boja in steklih psov, ki se borijo za plen." – izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke
Sogovorniki so kot ključne prednostne teme v odnosu države do znanosti poudarili zagotovitev sodobne raziskovalne opreme, odnos do mladih, kjer se izgubljajo cele generacije izobražencev, ter to, da se bomo morali v državi vendarle opredeliti, katera bodo naša prednostna področja, naši paradni konji. Prof. dr. Barbara Malič, ki je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov:
"Če si znanost želimo, se moramo odločiti, kaj si zares želimo. Potrebujemo financiranje opreme, ljudi, bistveno bolj bi morali misliti na mlade, ki odhajajo v tujino. Izgubljene generacije, politika bi morala najti odgovor."
Pri vsem skupaj ne gre le za Slovenijo, je ob tem opozoril prof. dr. Gregor Anderluh, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije in zdaj vodi Kemijski inštitut. Kritičen je bil namreč tudi do julijskega dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, po katerem sredstva za zdravstvo, raziskave in digitalizacijo v naslednjem sedemletnem obdobju še zdaleč niso tako ambiciozna, kot bi si želeli. Napovedana sredstva naj namreč ne bi podpirala načrtov in napovedi o zeleni in digitalni transformaciji in prvič po dolgem času stagnirajo.
"Mi lahko vzpostavimo okolje takšno, da bo privlačno za razvoj mladih intelektualcev v Sloveniji, za prihodnje generacije znanstvenikov ali strokovnjakov, ki bodo prehajali tudi v industrijo. A to lahko zagotovimo le s sredstvi, v katera se mora načrtno vlagati."
Domača znanost se bo morala v prihodnje bolj posvečati promociji znanstvenih rezultatov in vlagati več v to. Znanstveniki morajo spoznati, da lahko le ustrezno usposobljena stroka z dovolj veliko avtoriteto odgovarja in pometa z vse več dezinformacijami, ki se razraščajo med ljudmi, tudi zaradi svetovnega spleta. A za odgovor si ne sme več vzeti dni ali tednov, odgovor mora priti v nekaj minutah po takšni dezinformaciji, so še poudarili sogovorniki.
S Zoisovimi nagrajenci se je pogovarjala Nina Slaček v oddaji Studio ob 17.00. Celotno oddajo najdete tukaj: Brez ugodnih pogojev za znanstveno delo ni mogoče ohranjati blaginje v sodobni družbi. Za oddajo Vroči mikrofon je pogovor z nagrajenci povzela Maja Ratej.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem.
Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.
Zoisovi nagrajenci prof. dr. Stane Pejovnik, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Barbara Malič in prof. dr. Gregor Anderluh razmišljajo o (ne)zanemarjanju znanosti
Kadar govorimo o položaju slovenske znanosti, se vedno ustavimo pri njenem financiranju, ki je v zadnjem desetletju pri kosanju državnega proračuna pobiralo vse manjše drobtinice. Potem ko je država še leta 2009 za znanost namenila več kot 245 milijonov evrov, je ta delež do leta 2015 zdrsnil pod 160 milijonov evrov in se v zadnjih letih znova počasi dviguje, a je še vedno daleč od idealnega, opozarja letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo prof. dr. Stane Pejovnik:
"V tem hipu je financiranje znanosti in visokega šolstva popolnoma neprimerno. Ljudje, ki delajo na tem področju, so sposobni preživeti sebe na vrsto načinov. Tisto, česar se ne da narediti brez ustrezne infrastrukture, raziskovalno opreme, pomoči države, pa je čisto raziskovanje. S takimi vložki Slovenija na dolge proge ne more ohraniti kakovostne znanosti. Prihodnje leto je treba sredstva močno povečati."
Po začetnem proračunu za leto 2020 naj bi se proračunsko financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti države v letošnjem letu povečalo na 250 milijonov evrov, torej na raven, primerljivo tisti pred desetletji, če seveda ne upoštevamo inflacije, a je predlog rebalansa to vrednost znižal za več kot 20 milijonov evrov. Ob tem se med raziskovalci krepi dvom, ali vlada še podpira pripravljen predlog novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki je v medresorskem usklajevanju in naj bi zagotovil stabilno financiranje znanosti iz javnih sredstev.
"Pri znanosti ni tako kot v nakupovalnem središču. Premalo denarja za znanost ne pomeni, da je malo manj narejeno, in potem malo več denarja za znanost, da je malo več narejeno. Znanost s premalo denarja ne funkcionira znanstveno, ker nima možnosti za svobodo, za čas, ko se porajajo dobre odeje, ko si lahko raziskovalci vzamejo čas za novo. Nizko financirana znanost se bojuje za denar, zaradi bojevanja ni sposobna širine. Vsi raziskovalci poudarjamo, da je povečanje financiranja znanosti res pomembno, znanost bo le tako lahko začela živeti po načelih znanosti in ne po načelih medsebojnega boja in steklih psov, ki se borijo za plen." – izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke
Sogovorniki so kot ključne prednostne teme v odnosu države do znanosti poudarili zagotovitev sodobne raziskovalne opreme, odnos do mladih, kjer se izgubljajo cele generacije izobražencev, ter to, da se bomo morali v državi vendarle opredeliti, katera bodo naša prednostna področja, naši paradni konji. Prof. dr. Barbara Malič, ki je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov:
"Če si znanost želimo, se moramo odločiti, kaj si zares želimo. Potrebujemo financiranje opreme, ljudi, bistveno bolj bi morali misliti na mlade, ki odhajajo v tujino. Izgubljene generacije, politika bi morala najti odgovor."
Pri vsem skupaj ne gre le za Slovenijo, je ob tem opozoril prof. dr. Gregor Anderluh, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije in zdaj vodi Kemijski inštitut. Kritičen je bil namreč tudi do julijskega dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, po katerem sredstva za zdravstvo, raziskave in digitalizacijo v naslednjem sedemletnem obdobju še zdaleč niso tako ambiciozna, kot bi si želeli. Napovedana sredstva naj namreč ne bi podpirala načrtov in napovedi o zeleni in digitalni transformaciji in prvič po dolgem času stagnirajo.
"Mi lahko vzpostavimo okolje takšno, da bo privlačno za razvoj mladih intelektualcev v Sloveniji, za prihodnje generacije znanstvenikov ali strokovnjakov, ki bodo prehajali tudi v industrijo. A to lahko zagotovimo le s sredstvi, v katera se mora načrtno vlagati."
Domača znanost se bo morala v prihodnje bolj posvečati promociji znanstvenih rezultatov in vlagati več v to. Znanstveniki morajo spoznati, da lahko le ustrezno usposobljena stroka z dovolj veliko avtoriteto odgovarja in pometa z vse več dezinformacijami, ki se razraščajo med ljudmi, tudi zaradi svetovnega spleta. A za odgovor si ne sme več vzeti dni ali tednov, odgovor mora priti v nekaj minutah po takšni dezinformaciji, so še poudarili sogovorniki.
S Zoisovimi nagrajenci se je pogovarjala Nina Slaček v oddaji Studio ob 17.00. Celotno oddajo najdete tukaj: Brez ugodnih pogojev za znanstveno delo ni mogoče ohranjati blaginje v sodobni družbi. Za oddajo Vroči mikrofon je pogovor z nagrajenci povzela Maja Ratej.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V drugi iz serije oddaj se bomo posvetili čustvenim odzivom otrok in mladostnikov. Za razvoj zdrave duševnosti in za dobro čustveno opremljenost sta namreč ključna zdravo čustvovanje ter izražanje vseh čustvenih stanj. Kako prepoznavati in uravnavati jezo in agresijo, ki sta v naši družbi najmanj zaželeni? Gost oddaje je klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Na Kitajskem so dekativirali mobilno aplikacijo, ki je sledila gibanju ljudi zaradi pandemije covida 19. Tako rekoč na vseh področjih pospešeno odpravljajo politiko ničelne tolerance do covida 19. Kaj vse to pomeni za kitajsko družbo, ki ji že 10 let vlada predsednik Ši Džinping? So bili nedavni protesti res ključni dejavnik za kitajsko odpiranje? Kakšno naslednje leto lahko pričakuje Kitajska? Na Kitajsko smo poklicali Petra Zupanca, ki na Kitajskem živi več kot 10 let in je tam doživel celotno kovidno obdobje. Dogajanje pa v kontekst postavlja novinar zunanjepolitične redakcije TV Slovenija Aleš Malerič.
V skrbi za duševno zdravje se bomo tri decembrske torke opoldne zadržali Na podstrešju. V prvi iz serije oddaj preverjamo, kako krepiti in ohranjati duševno kondicijo ter ali so čuječnost in meditativne prakse, ki so se razmahnile v zadnjem času, učinkovite za vsakogar? S strokovno pomočjo psihologinje dr. Vite Poštuvan, katere raziskovalno in terapevtsko delo je osredinjeno na preučevanje in preprečevanje samomorilnega vedenja, tudi o prepoznavanju najhujših duševnih stisk in o pomoči osebam, ki ne najdejo poti iz brezupa. Danila Hradil Kuplen
Cene energentov so zaradi zelenega prehoda poskočile že pred sankcijami proti Rusiji. Dodatno je olje na ogenj cen energentov prilila tudi suša, kar je vplivalo na proizvodnjo hidroelektrarn, pa tudi nekaterih jedrskih elektrarn v Evropi, medtem ko so v TEŠ-u zaradi predvidljivih razlogov ostali celo brez premoga. Lahko Afrika nadomesti Rusijo pri dobavi plina? Kaj se bo ob tako visokih cenah energentov dogajalo z evropsko industrijo? To je nekaj vprašanj, o katerih se v naslednjih minutah pogovarjamo s profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani dr. Markom Pahorjem.
Končuje se leto, v katerem smo že do začetka decembra zabeležili rekordno število umorov in poskusov umorov žensk. Kljub temu je prijavljenih kvečjemu 30% nasilnih dejanj v družinskem okolju, v več kot polovici vseh postopkov na sodišču žrtve umaknejo prijavo. Zakaj žrtve ne zaupajo v učinkovitost sistema in kaj lahko naredimo za čim prejšnje izboljšanje stanja?
Minuli teden so poslanci Evropskega parlamenta podprli resolucijo, s katero so Rusijo označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta z veliko večino, s skoraj 500 glasovi za. Pomisleki tistih, ki so bili proti, so povezni predvsem s samo formulacijo ‘državnega terorizma’, pa tudi s tem, da v evropski zakonodaji za zdaj ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. Kaj ta resolucija prinaša in kakšne bodo njene posledice tudi v luči pogajanj z Rusijo za končanje vojne v Ukrajini, prihodnosti Rusije in regije ter podobno se bomo v Vročem mikrofonu pogovarjali z enim od predlagateljev resolucije, latvijskim poslancem v Evropskem parlamentu, ter nekdanjim premierjem Latvije Andriusom Kubiliusom ter zunanjepolitičnim analitikom in novinarjem Brankom Sobanom.
Vsak dan lahko gledamo razburljive nogometne tekme na svetovnem prvenstvu v Katarju, mundial pa je vse več kot samo šport. V Vročem mikrofonu danes slišite, kakšno je življenje v Katarju v času prvenstva in kako se je spremenilo v zadnjih letih. Podrobneje tudi o korupciji ob izboru Katarja za organizatorja tega tekmovanja in o tem, kaj bo z mogočnimi stadioni po koncu prvenstva v državi, ki ima tri milijone prebivalcev. Poroča ekipa radijskega športnega uredništva: Boštjan Janežič, Boštjan Reberšak in Klemen Verlič, besedo pa ima najprej Luka Petrič.
Odpravljamo se na teren. Tino Šoln smo z Vročim mikrofonom tokrat poslali čez cesto, kjer je obiskala sodelavce, ki ustvarjajo portala Dostopno in Enostavno.info. Kaj sta portala, komu sta namenjena, kaj vse nudita in zakaj je pomembno, da ju imamo? Govorili smo z urednico omenjenih portalov Veroniko Rot in njenim sodelavcem Andrejem Tomažinom.
Družba za avtoceste republike Slovenije DARS nam že dolgo vrsto let obljublja elektronsko cestninjenje in s tem pošteno plačevanje uporabnine avtocest po dejanskem številu prevoženih kilometrov. Čakanje na goloba na strehi se je že tako zavleklo, da smo se konec lanskega leta razveselili že vrabca v roki: ni nam treba več praskati po vetrobranskih steklih, odstranjevati starih in lepiti novih vinjetnih nalepk na vozilih. 1. decembra bodo elektronske vinjete praznovale 1. rojstni dan, in kot pri vsakem novorojenčku se tudi pri njih pojavljajo otroške bolezni. Damjan Zorc je na primeru našega poslušalca, recimo mu Poslušalec Nič, saj zaradi postopka želi ostati anonimen, raziskal nekaj najbolj motečih izkušenj v zvezi z odraščanjem e-vinjet.
Milijardo in pol evrov vredna investicija TEŠ 6 bo predvidoma mirovala do konca meseca. Razlog: pomanjkanje premoga. In če k temu prištejemo indonezijski premog, se dogaja točno to, na kar so nekateri opozarjali ob graditvi megalomanskega bloka.
Odrast je koncept, gibanje in način razmišljanja, ki opominja, da neskončna rast na končnem planetu ni niti trajnostna niti zaželena. Pravzaprav je lahko tudi pogubna, na kar nas narava vedno bolj opominja. Pa ne gre samo za naravo: anomalije so vidne na vsakem koraku, tudi v politiki in družbi.
Z deforestiranih območij Amazonije v Evropo prihajajo številni izdelki, od mesa do gensko spremenjene soje, s katero krmijo živino tukaj. Tudi številni drugi izdelki, ki prihajajo od tam, so povezani z nezakonitim izsekavanjem gozda, uporabo pri nas prepovedanih pesticidov in suženjskim delom. Suženjsko delo ni del sistema samo v Braziliji, ampak je prisotno povsod, tudi v Sloveniji. Gorazd Rečnik se je pogovarjal z brazilsko novinarko in raziskovalko Natálijo Suzuki, ki je pred kratkim obiskala Ljubljano, in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Podnebna konferenca COP27 se je v egiptovskem Šarm el Šejku začela ob precej manjši pozornosti javnosti kot lanska konferenca. V središču razprav bo udejanjanje zavez, ki so jih voditelji sprejeli pred letom dni v Glasgowu. Glede na podatke, ki so jih objavili Združeni narodi, svet še vedno drvi proti več kot dve stopinji višji povprečni temperaturi, kar prinaša mukotrpne vročinske valove, suše, uničene ekosisteme in družbene nemire. Kaj se je torej spremenilo od lani, kako države izpolnjujejo zaveze in katerih pomembnih tematik za zdaj še niso obravnavali? V Vročem mikrofonu razmišljata dr. Birgit Bednar-Friedl, članica Mednarodnega panela za podnebne spremembe IPCC, in Taj Zavodnik, strokovni sodelavec društva za sonaravni razvoj Focus.
S kombinacijo evropskega zakona o medijski svobodi in digitalnih storitvah se lahko izboljša preprečevanje širjenja lažnih posnetkov, videoposnetkov in preostalega.
Anita Riđić je specialistka urgentne medicine z dodatnimi znanji iz paliativne medicine. Kot zdravnica dela že 12 let, trenutno kot urgentna zdravnica na nujni medicinski pomoči v Ljubljani in kot del mobilnega paliativnega tima Onkološkega inštituta Ljubljane.
V okviru 25. festivala slovenskega filma, ki se je včeraj začel z otvoritvenim filmom Vesna, bomo v nekaterim filmskim ustvarjalcem zastavili vprašanje: kaj je ta hip največja ovira za razcvet slovenskega filma in kaj ga je oviralo v zadnjih petindvajsetih letih? Gosta pogovora sta Igor Šterk in Matjaž Ivanišin.
Velikanska toča je imela leta 2019 premer 13 centimetrov, povprečno maso več kot kilogram, proti tlom pa je drvela s hitrostjo 180 km/h.
Zaradi nesuverenosti glede obvladovanja cenovnih razmer je Slovenija v izrazito neugodnem položaju. Kakšna je vloga začetka prehranske verige pri podražitvi hrane? Agrarni ekonomist Aleš Kuhar pravi, da je slovenski agroživilski sektor izrazito naiven in patološko skregan. Govorili smo tudi s predsednikom Zadružne zveze Slovenije Borutom Florjančičem, ki poudarja še socialno dimenzijo predvsem malih kmetov.
Zakaj je znanje o duševnem zdravju tako pomembno? Ker nam daje moč, s katero prej prepoznamo težave, motnje in poiščemo ustrezno pomoč. Dr. Lilijana Šprah, prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, Luka Agrež, dr. Suzana Oreški, Doris Letina in Natalija Spark pripovedujejo o izobraževanju in opismenjevanju o duševnem zdravju, posledicah epidemija Covida-19, ranljivih skupinah, stigmi, dobrih in slabih vplivih medijev, pa tudi o tem, kako bi lahko zaskrbljujoče razmere izboljšali.
Če se je hrana od leta 2019 podražila za polovico, se poraja vprašanje, če so te podražitve res samo posledica velikega dviga cen energentov. V dananšnjem Vročem mikrofonu preverjamo, kakšna je pri dvigu cen perspektiva velikih in malih trgovcev ter ministrstva za kmetijstvo. Ugotavljamo, če na inflacijo vpliva tudi prodaja domačih proizvajalcev hrane tujim lastnikom.
Neveljaven email naslov