Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Znanost zaradi boja za denar vse bolj nezmožna širine

08.12.2020

Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.

Zoisovi nagrajenci prof. dr. Stane Pejovnik, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Barbara Malič in prof. dr. Gregor Anderluh razmišljajo o (ne)zanemarjanju znanosti

Kadar govorimo o položaju slovenske znanosti, se vedno ustavimo pri njenem financiranju, ki je v zadnjem desetletju pri kosanju državnega proračuna pobiralo vse manjše drobtinice. Potem ko je država še leta 2009 za znanost namenila več kot 245 milijonov evrov, je ta delež do leta 2015 zdrsnil pod 160 milijonov evrov in se v zadnjih letih znova počasi dviguje, a je še vedno daleč od idealnega, opozarja letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo prof. dr. Stane Pejovnik:

"V tem hipu je financiranje znanosti in visokega šolstva popolnoma neprimerno. Ljudje, ki delajo na tem področju, so sposobni preživeti sebe na vrsto načinov. Tisto, česar se ne da narediti brez ustrezne infrastrukture, raziskovalno opreme, pomoči države, pa je čisto raziskovanje. S takimi vložki Slovenija na dolge proge ne more ohraniti kakovostne znanosti. Prihodnje leto je treba sredstva močno povečati."

Po začetnem proračunu za leto 2020 naj bi se proračunsko financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti države v letošnjem letu povečalo na 250 milijonov evrov, torej na raven, primerljivo tisti pred desetletji, če seveda ne upoštevamo inflacije, a je predlog rebalansa to vrednost znižal za več kot 20 milijonov evrov. Ob tem se med raziskovalci krepi dvom, ali vlada še podpira pripravljen predlog novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki je v medresorskem usklajevanju in naj bi zagotovil stabilno financiranje znanosti iz javnih sredstev.

"Pri znanosti ni tako kot v nakupovalnem središču. Premalo denarja za znanost ne pomeni, da je malo manj narejeno, in potem malo več denarja za znanost, da je malo več narejeno. Znanost s premalo denarja ne funkcionira znanstveno, ker nima možnosti za svobodo, za čas, ko se porajajo dobre odeje, ko si lahko raziskovalci vzamejo čas za novo. Nizko financirana znanost se bojuje za denar, zaradi bojevanja ni sposobna širine. Vsi raziskovalci poudarjamo, da je povečanje financiranja znanosti res pomembno, znanost bo le tako lahko začela živeti po načelih znanosti in ne po načelih medsebojnega boja in steklih psov, ki se borijo za plen." – izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke

Sogovorniki so kot ključne prednostne teme v odnosu države do znanosti poudarili zagotovitev sodobne raziskovalne opreme, odnos do mladih, kjer se izgubljajo cele generacije izobražencev, ter to, da se bomo morali v državi vendarle opredeliti, katera bodo naša prednostna področja, naši paradni konji. Prof. dr. Barbara Malič, ki je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov:

"Če si znanost želimo, se moramo odločiti, kaj si zares želimo. Potrebujemo financiranje opreme, ljudi, bistveno bolj bi morali misliti na mlade, ki odhajajo v tujino. Izgubljene generacije, politika bi morala najti odgovor."

Pri vsem skupaj ne gre le za Slovenijo, je ob tem opozoril prof. dr. Gregor Anderluh, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije in zdaj vodi Kemijski inštitut. Kritičen je bil namreč tudi do julijskega dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, po katerem sredstva za zdravstvo, raziskave in digitalizacijo v naslednjem sedemletnem obdobju še zdaleč niso tako ambiciozna, kot bi si želeli. Napovedana sredstva naj namreč ne bi podpirala načrtov in napovedi o zeleni in digitalni transformaciji in prvič po dolgem času stagnirajo.

"Mi lahko vzpostavimo okolje takšno, da bo privlačno za razvoj mladih intelektualcev v Sloveniji, za prihodnje generacije znanstvenikov ali strokovnjakov, ki bodo prehajali tudi v industrijo. A to lahko zagotovimo le s sredstvi, v katera se mora načrtno vlagati."

Domača znanost se bo morala v prihodnje bolj posvečati promociji znanstvenih rezultatov in vlagati več v to. Znanstveniki morajo spoznati, da lahko le ustrezno usposobljena stroka z dovolj veliko avtoriteto odgovarja in pometa z vse več dezinformacijami, ki se razraščajo med ljudmi, tudi zaradi svetovnega spleta. A za odgovor si ne sme več vzeti dni ali tednov, odgovor mora priti v nekaj minutah po takšni dezinformaciji, so še poudarili sogovorniki.

S Zoisovimi nagrajenci se je pogovarjala Nina Slaček v oddaji Studio ob 17.00. Celotno oddajo najdete tukaj: Brez ugodnih pogojev za znanstveno delo ni mogoče ohranjati blaginje v sodobni družbi. Za oddajo Vroči mikrofon je pogovor z nagrajenci povzela Maja Ratej.

 


Vroči mikrofon

1285 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Znanost zaradi boja za denar vse bolj nezmožna širine

08.12.2020

Pretekli teden so v Sloveniji razglasili letošnje prejemnike Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj, ki veljajo za najvišja priznanja v znanosti. Zoisovi nagradi za življenjsko delo sta šli tokrat v roke raziskovalki na področju biomedicine in biokemije in nekdanji dolgoletni direktorici Nacionalnega inštituta za biologijo Tamari Lah Turnšek in zaslužnemu profesorju in nekdanjemu dolgoletnemu direktorju Kemijskega inštituta Stanislavu Pejovniku, med drugim tudi za pionirsko delo na področju litijevih baterij. Slišali boste nekaj letošnjih prejemnikov nagrad, ki bodo razmišljali o tem, kako je razvita znanost povezana s kakovostjo življenja v državi in kaj izgubljamo z njenim zanemarjanjem. Zoisove nagrajence je v oddaji Studio ob 17h gostila Nina Slaček, za Vroči mikrofon pa jih je povzela Maja Ratej.

Zoisovi nagrajenci prof. dr. Stane Pejovnik, izr. prof. dr. Kozma Ahačič, prof. dr. Barbara Malič in prof. dr. Gregor Anderluh razmišljajo o (ne)zanemarjanju znanosti

Kadar govorimo o položaju slovenske znanosti, se vedno ustavimo pri njenem financiranju, ki je v zadnjem desetletju pri kosanju državnega proračuna pobiralo vse manjše drobtinice. Potem ko je država še leta 2009 za znanost namenila več kot 245 milijonov evrov, je ta delež do leta 2015 zdrsnil pod 160 milijonov evrov in se v zadnjih letih znova počasi dviguje, a je še vedno daleč od idealnega, opozarja letošnji prejemnik Zoisove nagrade za življenjsko delo prof. dr. Stane Pejovnik:

"V tem hipu je financiranje znanosti in visokega šolstva popolnoma neprimerno. Ljudje, ki delajo na tem področju, so sposobni preživeti sebe na vrsto načinov. Tisto, česar se ne da narediti brez ustrezne infrastrukture, raziskovalno opreme, pomoči države, pa je čisto raziskovanje. S takimi vložki Slovenija na dolge proge ne more ohraniti kakovostne znanosti. Prihodnje leto je treba sredstva močno povečati."

Po začetnem proračunu za leto 2020 naj bi se proračunsko financiranje raziskovalno-razvojne dejavnosti države v letošnjem letu povečalo na 250 milijonov evrov, torej na raven, primerljivo tisti pred desetletji, če seveda ne upoštevamo inflacije, a je predlog rebalansa to vrednost znižal za več kot 20 milijonov evrov. Ob tem se med raziskovalci krepi dvom, ali vlada še podpira pripravljen predlog novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ki je v medresorskem usklajevanju in naj bi zagotovil stabilno financiranje znanosti iz javnih sredstev.

"Pri znanosti ni tako kot v nakupovalnem središču. Premalo denarja za znanost ne pomeni, da je malo manj narejeno, in potem malo več denarja za znanost, da je malo več narejeno. Znanost s premalo denarja ne funkcionira znanstveno, ker nima možnosti za svobodo, za čas, ko se porajajo dobre odeje, ko si lahko raziskovalci vzamejo čas za novo. Nizko financirana znanost se bojuje za denar, zaradi bojevanja ni sposobna širine. Vsi raziskovalci poudarjamo, da je povečanje financiranja znanosti res pomembno, znanost bo le tako lahko začela živeti po načelih znanosti in ne po načelih medsebojnega boja in steklih psov, ki se borijo za plen." – izr. prof. dr. Kozma Ahačič, Zoisova nagrada za vrhunske dosežke

Sogovorniki so kot ključne prednostne teme v odnosu države do znanosti poudarili zagotovitev sodobne raziskovalne opreme, odnos do mladih, kjer se izgubljajo cele generacije izobražencev, ter to, da se bomo morali v državi vendarle opredeliti, katera bodo naša prednostna področja, naši paradni konji. Prof. dr. Barbara Malič, ki je prejela Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju raziskav elektrokaloričnih keramičnih materialov:

"Če si znanost želimo, se moramo odločiti, kaj si zares želimo. Potrebujemo financiranje opreme, ljudi, bistveno bolj bi morali misliti na mlade, ki odhajajo v tujino. Izgubljene generacije, politika bi morala najti odgovor."

Pri vsem skupaj ne gre le za Slovenijo, je ob tem opozoril prof. dr. Gregor Anderluh, ki je prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke na področju biokemije in molekularne biologije in zdaj vodi Kemijski inštitut. Kritičen je bil namreč tudi do julijskega dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji, po katerem sredstva za zdravstvo, raziskave in digitalizacijo v naslednjem sedemletnem obdobju še zdaleč niso tako ambiciozna, kot bi si želeli. Napovedana sredstva naj namreč ne bi podpirala načrtov in napovedi o zeleni in digitalni transformaciji in prvič po dolgem času stagnirajo.

"Mi lahko vzpostavimo okolje takšno, da bo privlačno za razvoj mladih intelektualcev v Sloveniji, za prihodnje generacije znanstvenikov ali strokovnjakov, ki bodo prehajali tudi v industrijo. A to lahko zagotovimo le s sredstvi, v katera se mora načrtno vlagati."

Domača znanost se bo morala v prihodnje bolj posvečati promociji znanstvenih rezultatov in vlagati več v to. Znanstveniki morajo spoznati, da lahko le ustrezno usposobljena stroka z dovolj veliko avtoriteto odgovarja in pometa z vse več dezinformacijami, ki se razraščajo med ljudmi, tudi zaradi svetovnega spleta. A za odgovor si ne sme več vzeti dni ali tednov, odgovor mora priti v nekaj minutah po takšni dezinformaciji, so še poudarili sogovorniki.

S Zoisovimi nagrajenci se je pogovarjala Nina Slaček v oddaji Studio ob 17.00. Celotno oddajo najdete tukaj: Brez ugodnih pogojev za znanstveno delo ni mogoče ohranjati blaginje v sodobni družbi. Za oddajo Vroči mikrofon je pogovor z nagrajenci povzela Maja Ratej.

 


28.11.2023

Tri mesece po poplavah: Selitve v Savinjski dolini

V Savinjski dolini poteka pospešena sanacija po poplavah, predvsem na najbolj izpostavljenih točkah se trudijo prehiteti zimo. Na cestah in vodotokih je ostalo še veliko dela, ki se bo še krepko zavleklo. V poplavljenih industrijskih conah na Ljubnem in v Nazarjah se postopoma vzpostavlja proizvodnja, v obeh največjih podjetjih razmišljajo tudi o nadomestnih lokacijah. Za najbolj ogrožena stanovanjska naselja in hiše pa je že bila sprejeta odločitev o selitvah. Kako poteka poplavna obnova v Savinjski dolini, kje so največje težave, kako bo v praksi s selitvami, kakšne so razmere na terenu in kako uskladiti različne interese? To je le nekaj vprašanj, na katere je v živo iz našega studia odgovarjal državni sekretar za obnovo po poplavah Boštjan Šefic.


22.11.2023

Palestinci trpijo že 56 let

Napad Hamasa na jug Izraela 7. oktobra se ni zgodil v vakuumu, je pred časom poudaril generalni sekretar OZN Antonio Guterres. Tudi grozljiva humanitarna katastrofa, ki jo spremljamo v Gazi, pa tudi nasilje na Zahodnem bregu, imata svoj zgodovinski in politični kontekst. Več kot 70-letna rana nerešenega palestinsko-izraelskega konflikta na Bližnjem vzhodu vpliva tako na odnos med Zahodom in muslimanskim svetom kot tudi na geopolitično stabilnost celotnega sveta.


21.11.2023

Tri mesece po poplavah: Plazovi na Gorenjskem

V občini Gorenja vas - Poljane so četrti dan po poplavah našteli 210 plazov, zdaj so jih sanirali nekje deset odstotkov. V prvih dneh so bila od sveta odrezana cela naselja, zdaj, v sicer zelo veliki občini po površini, ki ima veliko stranskih dolin in 380 kilometrov cest, ni dostopa le do štirih hiš. Nekaj časa so bili odrezani tudi domačini v dolini Hrastnice na Škofjeloškem. A tam ni samo poplavljala Hrastnica, v kraju Sveta Barbara se je za hišo sprožil 150 metrov dolg plaz, ki zdaj miruje, sanacija pa bo dolgotrajna.


15.11.2023

Dr. Dejan Verčič: Slovenci ne maramo, da nam kdo vlada s trdo roko

Podpora premierju dr. Robertu Golobu, največji koalicijski stranki Svoboda, posledično pa tudi celotni koaliciji strmo pada.


14.11.2023

Tri mesece po poplavah: Onesnaženje v Mežiški dolini

V zadnjih tednih so prebivalci Mežiške doline ob dežju s strahom pogledovali v dvigovanje gladine reke Meže. K sreči ni povzročila še dodatnega razdejanja, kakor se ga še vsi spomnijo iz avgustovskih poplav. Neurejeni vodotoki, uničena infrastruktura, tako cestna kot delno tudi stanovanjska, ter številni grozeči plazovi so vsakodnevna tema koroških ljudi. Ob vsem tem pa je v Mežiški dolini življenje že skoraj od nekdaj prilagojeno tudi prisotnosti težkih kovin – svinca, cinka in kadmija – v onesnaženih tleh. Avgustovska ujma je onesnaženje ponesla po dolini navzdol, do Drave in morda še dlje. Kaj bo s programom ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Mežiški dolini? Kam bodo odpeljali človeku nevaren mulj? Bodo otroci v vrtcih Mežiške doline še kdaj prejeli dodatno varovalno prehrano?


08.11.2023

Nam bo radijska poročila kmalu brala umetna inteligenca?

Letošnji Avdiofestival, ki je v organizaciji Radia Slovenija potekal 9. oktobra v ljubljanski Cukrarni, je postregel tudi z zelo aktualnimi vprašanji na področju avdia in radia, med drugim kaj za medije pomeni vse hitreje razvijajoča se umetna inteligenca. Nove zmožnosti generativne umetne inteligence so v zadnjem letu nedvomno pritegnile kar najširšo pozornost in postalo je jasno, da gre za tehnološki preskok, ki spreminja pravila igre in parametre možnega na številnih področjih, tudi v medijih. Ne brez razloga, sta skupaj s štirimi gosti okrogle mize o avdiu prihodnosti ugotavljali Nina Slaček s Prvega in Valovka Maja Ratej.


07.11.2023

Kanin, spirala (ne)odgovornosti

Inšpektorat za žičniške naprave, ki deluje v sklopu Ministrstva za infrastrukturo, je na podlagi strokovno-tehničnega pregleda oktobra zaustavil obratovanje krožno kabinske žičnice Kanin. Ker je obratovanje smučišča brez dostopne žičnice logistično nemogoče, je edino slovensko visokogorsko smučišče zdaj zaprto in nič ne kaže, da bi bilo lahko drugače. To zimo krožno kabinska žičnica zagotovo ne bo prevažala smučark in smučarjev, decembra ji tako ali tako poteče obratovalno dovoljenje. Ampak ves zaplet sploh ni presenetljiv, če upoštevamo, da bo omenjena naprava kmalu praznovala abrahama. Kdo je torej kriv, da se je Kanin znašel v položaju, ki bo najbolj prizadel domačine v Bovcu in okolici, ugotavljamo v tokratnem Vročem mikrofonu.


25.10.2023

Metelkova: Boljša integracija bi pomenila manj kriminala

Ljudje, ki prihajajo k nam po migrantskih poteh, so, tako kot vsi drugi, različnih značajev, izkušenj in profilov. Medtem ko pri domačih storilcih kaznivih dejanj v naslovih beremo o družinskih tragedijah, so pri tujcih naslovi veliko bolj senzacionalistični in povezani z ideološkimi in drugimi konotacijami, manj pa z globljim kontekstom. Ena od pogosto tako izpostavljenih tem so kriminalna dejanja tujcev, pa naj gre za huda ali bagatelna kazniva dejanja. Kaj pravijo policijski podatki? Preverili smo tudi rezultate analize vzorcev drog, kupljenih od ljudi, ki se gnetejo v azilnem domu in prejmejo po 18 evrov žepnine na mesec. Zakaj se manj zanimamo za ljudi, ki se iz takšnih težkih razmer na socialnem dnu izvlečejo na družbeno sprejemljiv način in jih je veliko?


24.10.2023

Duh časa v Evropi | dr. Aleš Bučar Ručman

V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.


18.10.2023

Žižek v Frankfurtu vrnil pozornost Sloveniji

Najbolj "nevaren" filozof na svetu je udaril v Frankfurtu. Govorimo o Slavoju Žižku, ki je ob odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma, na katerem je Slovenija častna gostja, opozoril, da se sejem preveč enoznačno postavlja na stran Izraela in pozablja na civiliste v Gazi. Njegov govor je bil večkrat prekinjen, očitali so mu, da relativizira problematiko, del dvorane pa mu je ploskal, saj sta Žižek in pred njim predsednica Nataša Pirc Musar prva opozorila, da razmere na Bližnjem vzhodu niso enoznačne.


17.10.2023

Vojna na Bližnjem vzhodu

Po nedavnem morilskem pohodu palestinskega Hamasa na Izrael, se zdaj svet z zaskrbljenostjo ozira tudi na posledice izraelskih maščevalnih načrtov in morebitne reakcije drugih držav. Spopad širših razsežnosti bi poleg ustvarjanja nevarnih kaotičnih razmer, zagotovo zahteval ogromno žrtev med civilisti na obeh straneh. Civilisti so namreč v sodobnem vojskovanju vse večkrat zlorabljeni kot orožje za pridobivanje javnega mnenja na določeno stran.


11.10.2023

Srebrni cunami

Pred nami je drugi največji prenos premoženja v samostojni Sloveniji. Predvsem zaradi upokojevanja se bo v naslednjih desetih letih prenašalo lastništvo podjetij, ki zagotavljajo do 80 tisoč delovnih mest. Nasledniki pogosto nimajo interesa za prevzem, vendar je to lahko priložnost za zagotovitev dolgoročne stabilnosti prek solastništva zaposlenih. Ne gre za samoupravljanje, ampak kapitalistično rešitev, ki jo v ZDA podpirajo tako demokrati kot republikanci. Tam je 10 odstotkov delovne sile v zasebnem sektorju solastnikov podjetij prek modelov ESOP. Slovenska vlada pripravlja dva zakona, ki bosta regulirala to področje. Obiskali smo tudi največje slovensko podjetje, ki je postalo kooperativa v lasti zaposlenih.


10.10.2023

Mednarodni dan duševnega zdravja: Mladi so kot lakmusov papir

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so pri mladostnikih med 11 in 17 let izvedli raziskavo Z zdravjem povezana vedenja v šolskem obdobju. Izsledki niso vzpodbudni, občutke osamljenosti je izkusil vsak šesti mladostnik, več kot tretjina jih redno doživlja vsaj dva psihosomatska simptoma, skoraj sedem odstotkov ima znake anksioznosti, nekaj več kot petina pa povišano verjetnost depresije. Mladostniki zaznavajo slabšo podporo prijateljev, staršev in učiteljev, bolj so obremenjeni.


04.10.2023

Šolski sistem pušča otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj

"Verjetno se ne zavedamo, kako velike spremembe prinaša umetna inteligenca na vseh področjih. Tako v poklicih kot v zasebnem življenju. Pri nas smo desetletja za časom," meni stroka, ki je prejšnji teden s posvetom na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti opozorila na to, da šolski sistem trenutno ne sledi napredku in pušča slovenske otroke na področju računalniške in digitalne pismenosti daleč zadaj. V šolah dodajajo, da nam manjka sistemska usmeritev, saj je trenutno vse odvisno predvsem od motiviranosti in iznajdljivosti šol in učiteljev.


03.10.2023

Nova normalnost dela

Od pomladi 2020, ko se je začela pandemija covida-19, je doživelo področje organizacije dela ogromen preobrat, po mnenju strokovnjakov celo največjega po industrijski revoluciji. Delež hibridnih oblik dela vztrajno narašča, po podatkih za ameriški trg se je število podjetij, ki vključujejo delo od doma, od leta 2019 celo podeseterilo. Kljub temu pa tradicionalno delo na delovnem mestu še zdaleč ni zastarelo, zbuja pa nova vprašanja socialne pravičnosti. Bodo hibridne dela postale nova stalnica in kaj s psihološkega in socialnega vidika to prinaša s seboj?


27.09.2023

Prijetna toplota znotraj, nevaren zrak zunaj

Z začetkom kurilne sezone se v naseljih poveča onesnaženost zraka, ki vpliva na zdravje prebivalcev. Ob kurjenju lesa ali lesnih peletov v majhnih kurilnih napravah se v ozračje sproščajo tudi prašni delci in škodljive snovi. Meteorologi opozarjajo, da v zimskih mesecih število mikroskopsko majhnih delcev v zraku največkrat presega mejne vrednosti, strokovnjaki za javno zdravje pa izpostavljajo, da ima dihanje onesnaženega zraka lahko resne kratkoročne in dolgoročne posledice za zdravje. Kako torej pravilno kuriti, kako izbrati kakovostno gorivo, kako se zaščititi pred vplivom onesnaženega zraka?


26.09.2023

Kakšno moč še ima Organizacija združenih narodov?

Končuje se Generalna skupščina Organizacije združenih narodov v New Yorku. Od voditeljev petih stalnih članic Varnostnega sveta je bil prisoten le ameriški predsednik, medtem ko je francoski predsednik raje gostil britanskega kralja. Kakšna je resnična moč te organizacije v času, ko njen generalni sekretar govori, da se je svet spremenil, institucije pa ne. Zakaj vsi govorijo o reformi, če se zdi, da si je v resnici ne želijo. In kakšno vlogo ima pri vsem tem Slovenija.


20.09.2023

E-zlorabe otrok

Hiter razvoj tehnologije odpira prostor spolnim predatorjem, ki na spletu prežijo na otroke. Otroci pridejo v stik s pornografijo že zelo zgodaj in 35 odstotkov pornografskih vsebin prikazuje spolne odnose brez privolitve. Transakcijsko sekstanje postaja pomemben del spletne ekonomije. Kaj se dogaja in kako delovati preventivno v svetu pornografizacije in financializacije tudi otroških teles?


19.09.2023

Potrošniki nenaklonjeni menjavi bank in premikanju svojih sredstev

Evropska centralna banka je desetič zapored zvišala obrestne mere; depozitna obrestna mera je s štirimi odstotki dosegla najvišjo raven od uvedbe skupne evropske valute leta 1999. Najnovejše gospodarske napovedi za območje z evrom medtem predvidevajo nekoliko počasnejšo rast gospodarstva in nekoliko višjo inflacijo. Razmere komentira glavni ekonomist Gospodarske zbornice Slovenije Bojan Ivanc.


13.09.2023

S konopljo je povezano še veliko strahu, zato je pomembno ljudi izobraževati

Vse več držav spoznava, da je dolgoletna politika prepovedi uporabe konoplje neučinkovita in škodljiva. V Evropi jo bo povsem legalizirala Nemčija. Ji bo Slovenija sledila? Osemdeset odstotkov Slovencev podpira uporabo konoplje v medicinske namene. Zakaj je zdravniki v praksi ne predpisujejo? Kakšni so potenciali konoplje v medicini, znanosti in gospodarstvu? Kakšne so modre javne politike na tem področju? Prejšnji teden je Slovenija prvič gostila strokovno konferenco ICBC s področja industrije konoplje, ki je namenjena nastajajoči industriji konoplje. Številni sogovornice in sogovornice so se strinjali, da ima Slovenija edinstveno priložnost, da zavzame pomemben del trga industrije konoplje – od uporabe v gradbeništvu, okoljskih rešitvah, kmetijstvu, kemijski in farmacevtski industriji in nenazadnje, ali celo najbolj pomembno, v klinični medicini za zdravljenje številnih boleznih.


Stran 5 od 65
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov