Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Vpliv domačih razmer na uspešnost šolanja otrok in mladostnikov je močno poglobil razslojevanje, (pre)dolgo šolanje na daljavo pa prikriva tudi številne zlorabe
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni, številni dijaki pa, z izjemo nekaj tednov jeseni, v šoli niso bili že od marca lani. Tako nepričakovano dolgo obdobje zdaj že pušča posledice tudi na tistih, ki jim šolanje na daljavo ustreza. Vse več je tistih, ki pouku niso mogli uspešno slediti zaradi učnih težav ali zaradi slabih razmer doma, pa takih, ki imajo težave z zbranostjo, z anksioznostjo, duševnimi stiskami, tudi takimi, ki se kažejo v težjih oblikah motenj hranjenja, samopoškodovanja in tudi resnejših poskusov samomora. Med domačimi zidovi pa ni potekalo zgolj šolanje, pač pa so lažje ostale skrite tudi različne vrste zlorab. In le med predšolskimi in šolskimi otroki, temveč tudi med študenti.
"O študentih se govori premalo. Čeprav jim pravimo, da so mlajši odrasli, so še vseeno mladostniki. V tej epidemiji so spregledani, saj se ves čas pogovarjamo o predšolskih in šolskih otrocih. Tuje raziskave pa kažejo, da se največ tesnobe pojavlja prav pri študentih."
Tako poudarja direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor Alenka Seršen Fras, kjer pomoč iščejo predvsem otroci in mladostniki, ki imajo čustvene, vedenjske oziroma učne težave ali stiske. Ti otroci so tudi v obdobju epidemije brez dvoma med ranljivejšimi, saj je šola zanje izjemno pomemben prostor: "Šola je zanje varovalnik takšnega razvoja. V šoli ne gre le za prenos znanja iz osebe A na osebo B, ampak je šola prostor, v katerem se izgrajuje identiteta. Povezanost z drugimi je izjemnega pomena za zdrav duševni razvoj, ampak za marsikoga je to pomemben varovalnik. En dober prijatelj, ena pomembna oseba ti lahko reši življenje. Če tega nimaš doma, dobiš to v šoli."
Otroci brez nujno potrebne podpore in pomoči doma vse težje izpolnjujejo zahteve pouka na daljavo. Zdaj sicer vsem dostopna informacijsko-komunikacijska tehnologija pa tudi ne zagotavlja, da otrok oziroma mladostnik pomoč, podporo in sprejetost dobi vsaj od vrstnikov.
"Dejstvo je, da so nekateri otroci lahko v tem živahnem spletnem svetu zelo osamljeni. Morda so bili že pred epidemijo, ampak smo lahko vsaj v šoli spodbujali vzpostavljenje socialnih stikov. Tega pa zdaj ni več. Osamljenost je dober kazalec depresivnega življenja."
"Vemo, da se 90 odstotkov zlorab dogaja znotraj družinskega kroga, kar pomeni, da ima otrok sovražnika, storilca doma. V takem primeru je šola kot vzgojnoizobraževalna ustanova predstavljala varovalno okolje, kjer je bil otrok varen pred nasiljem. In ko se je razglasila epidemija, smo te otroke spregledali in pozabili nanje. Potisnili smo jih v žrelo grozote, katero pa si težko predstavljamo. Že brez epidemije doživljajo grozote, ki jih nihče ne bi smel. In že takrat smo jih pozabili, zdaj pa so njihove stiske še toliko bolj očitne. Številne zaziskave kažejo, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok, vsaka četrta deklica in vsak šesti deček. Te številke so grozljive, ampak smo na vse te otroke pozabili." Nina Kočar, direktorica Inštituta za zaščito otrok Lunina vila
Otroci in mladostniki še zdaleč niso izgubljena generacija, bodo pa dolgoročne posledice izjemno odvisne od tega, s kakšnim razumevanjem in prilagoditvami bomo znali pomagati.
"Včasih preveč sodimo po sebi. Težko si predstavljamo, da v naši državi živijo tudi drugačni otroci v drugačnih razmerah in družinah. Epidemija je te razlike zdaj poudarila in zelo je krivično, če na podlagi izkušnje svojih otrok prezremo izkušnje vseh drugih." - Marija Anderluh, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Vpliv domačih razmer na uspešnost šolanja otrok in mladostnikov je močno poglobil razslojevanje, (pre)dolgo šolanje na daljavo pa prikriva tudi številne zlorabe
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni, številni dijaki pa, z izjemo nekaj tednov jeseni, v šoli niso bili že od marca lani. Tako nepričakovano dolgo obdobje zdaj že pušča posledice tudi na tistih, ki jim šolanje na daljavo ustreza. Vse več je tistih, ki pouku niso mogli uspešno slediti zaradi učnih težav ali zaradi slabih razmer doma, pa takih, ki imajo težave z zbranostjo, z anksioznostjo, duševnimi stiskami, tudi takimi, ki se kažejo v težjih oblikah motenj hranjenja, samopoškodovanja in tudi resnejših poskusov samomora. Med domačimi zidovi pa ni potekalo zgolj šolanje, pač pa so lažje ostale skrite tudi različne vrste zlorab. In le med predšolskimi in šolskimi otroki, temveč tudi med študenti.
"O študentih se govori premalo. Čeprav jim pravimo, da so mlajši odrasli, so še vseeno mladostniki. V tej epidemiji so spregledani, saj se ves čas pogovarjamo o predšolskih in šolskih otrocih. Tuje raziskave pa kažejo, da se največ tesnobe pojavlja prav pri študentih."
Tako poudarja direktorica Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Maribor Alenka Seršen Fras, kjer pomoč iščejo predvsem otroci in mladostniki, ki imajo čustvene, vedenjske oziroma učne težave ali stiske. Ti otroci so tudi v obdobju epidemije brez dvoma med ranljivejšimi, saj je šola zanje izjemno pomemben prostor: "Šola je zanje varovalnik takšnega razvoja. V šoli ne gre le za prenos znanja iz osebe A na osebo B, ampak je šola prostor, v katerem se izgrajuje identiteta. Povezanost z drugimi je izjemnega pomena za zdrav duševni razvoj, ampak za marsikoga je to pomemben varovalnik. En dober prijatelj, ena pomembna oseba ti lahko reši življenje. Če tega nimaš doma, dobiš to v šoli."
Otroci brez nujno potrebne podpore in pomoči doma vse težje izpolnjujejo zahteve pouka na daljavo. Zdaj sicer vsem dostopna informacijsko-komunikacijska tehnologija pa tudi ne zagotavlja, da otrok oziroma mladostnik pomoč, podporo in sprejetost dobi vsaj od vrstnikov.
"Dejstvo je, da so nekateri otroci lahko v tem živahnem spletnem svetu zelo osamljeni. Morda so bili že pred epidemijo, ampak smo lahko vsaj v šoli spodbujali vzpostavljenje socialnih stikov. Tega pa zdaj ni več. Osamljenost je dober kazalec depresivnega življenja."
"Vemo, da se 90 odstotkov zlorab dogaja znotraj družinskega kroga, kar pomeni, da ima otrok sovražnika, storilca doma. V takem primeru je šola kot vzgojnoizobraževalna ustanova predstavljala varovalno okolje, kjer je bil otrok varen pred nasiljem. In ko se je razglasila epidemija, smo te otroke spregledali in pozabili nanje. Potisnili smo jih v žrelo grozote, katero pa si težko predstavljamo. Že brez epidemije doživljajo grozote, ki jih nihče ne bi smel. In že takrat smo jih pozabili, zdaj pa so njihove stiske še toliko bolj očitne. Številne zaziskave kažejo, da je spolno zlorabljen vsak peti otrok, vsaka četrta deklica in vsak šesti deček. Te številke so grozljive, ampak smo na vse te otroke pozabili." Nina Kočar, direktorica Inštituta za zaščito otrok Lunina vila
Otroci in mladostniki še zdaleč niso izgubljena generacija, bodo pa dolgoročne posledice izjemno odvisne od tega, s kakšnim razumevanjem in prilagoditvami bomo znali pomagati.
"Včasih preveč sodimo po sebi. Težko si predstavljamo, da v naši državi živijo tudi drugačni otroci v drugačnih razmerah in družinah. Epidemija je te razlike zdaj poudarila in zelo je krivično, če na podlagi izkušnje svojih otrok prezremo izkušnje vseh drugih." - Marija Anderluh, vodja Službe za otroško psihiatrijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
Dmytro Khorkin je član upravljavskega sveta javne radiotelevizije, generalni producent ukrajinskega radia, bil je osrednji voditelj živega televizijskega in radijskega programa v prvih dneh vojne, ko so združili vse javne in zasebne televizijske ter radijske postaje ter 24 ur na dan oddajali iz zaklonišča. Je tudi priljubljen radijski voditelj in znan glas uradnih dogodkov v Ukrajini. V intervjuju je govoril o vlogi medijev v vojni, oddajanju iz zaklonišča, propagandi, referendumih in nenazadnje spreminjanju imen ulic, ki so prej nosila imena ruskih velikanov. Prejšnji teden, torej še pred včerajšnjo obsežno rusko ofenzivo na ozemlju celotne Ukrajine, se je z njim pogovarjal Tadej Košmrlj .
Kurjenje v neučinkovitih kurilnih napravah je glavni vir onesnaževanja z delci v zimskem času.
V zadnjih letih se je političen prostor v Evropi nekako vrtel predvsem okoli reakcij na pandemijo kovida. Takrat je marsikatera država pokazala tudi svoj obraz, kako se loteva izrednih razmer. Nekatere so k temu pristopale bolj avtoritarno, druge manj. Zdaj je na sporedu vojna v Ukrajini in posledično odnosi z Rusijo ter energetska kriza. V tem času so se vzpostavile in tudi porušile določene sile in zavezništva v Evropi. Tudi slovenska nova vlada je obljubila, da bo vodila politiko proti jedrni Evropi. Medtem so v nekaterih evropskih državah potekale tudi volitve. Na Madžarskem še vedno vlada Orban, v Franciji se je na oblasti obdržal Makron. V Veliki Britaniji se je zamenjal vrh vlade. Nato pa so prišle tudi volitve v Italiji - ki se zdi, kot da so kar presenetile celotno Evropo. Pa so te volitve res tako zelo presenetile? Gosta Vročega mikrofona sta: prof. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, in Martin Hergouth, revija Razpotja.
Nov vršilec dolžnosti glavnega inšpektorja za delo Luka Lukić napoveduje bistveno spremembo metode dela do zdaj pogosto neučinkovite in kadrovsko podhranjene inšpekcije, ki bo temeljila na jasnih prioritetah. Kako se bo v krizi inšpektorat lotil najbolj problematičnih področij in podjetij ter na kak način bo preprečeval in kaznoval anomalije, kot je pereče omejevanje sindikalnega delovanja? Izpostavljamo tudi konkreten primer kršitev delavskih pravic v tujih podjetjih, ki delajo na velikih gradbenih projektih v Sloveniji.
Prav v teh dneh po domovih marsikje že zaganjajo peči in odpirajo radiatorje, ob tem pa se številnih polašča strah pred previsokimi stroški. Energetski strokovnjaki pritrjujejo, da je pred nami turbulentna jesen, razmere so kaotične in napovedi, kako bo čez mesec ali dva, so negotove. A kljub temu lahko preverimo, po kakšnih osnovnih ukrepih lahko posežemo doma, da bomo energetsko varčnejši, in kaj pomenijo vladni ukrepi za zmanjševanje energetske draginje: kdo si lahko obeta najdražje položnice in kdo celo prihranke? Pozabili nismo niti na okoljevarstveno vprašanje: zaradi varčevanja bo v peči romalo marsikaj, kar utegne močno onesnažiti zrak.
Kako se racionalno vesti v obdobju draginje in ali se prebivalci Slovenije spet pogosteje odpravljajo po nakupe čez mejo?
Družba Slovenski državni gozdovi je podjetje v lasti Republike Slovenije. Gospodarijo in skrbijo za približno 20 odstotkov vseh slovenskih gozdov, med strateškimi cilji, ki jim sledijo, pa je tudi dobičkonosno gospodarjenje. To v praksi pomeni, da optimizirajo prodajne cene ter razvijajo lastne kapacitete sečnje in transporta. V njihovi ponudbi storitev fizičnim osebam je med drugim tudi možnost nakupa lesa za kurjavo. V času pred kurilno sezono, ko so cene vseh energentov poskočile in ko se je povpraševanje povečalo, nas je poklical poslušalec, ki pri družbi Slovenski državni gozdovi naroča in kupuje drva že vrsto let. Opozoril nas je, da so prodajo ustavili in da naročil ne sprejemajo več. Zato smo se prejšnji teden zapeljali v Kočevje in to tudi preverili.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Z Robertom D. Kaplanom, novinarjem in politologom, ki ga je ameriška revija Foreign Policy dvakrat uvrstila med najpomembnejših sto mislecev sveta, se je Andrej Stopar pogovarjal o njegovi najnovejši knjigi Jadran, o Sloveniji, Balkanu, Ukrajini, Rusiji in seveda o ameriških interesih.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Plačevanje, vsakodnevno izkušnjo nas vseh, si vsak predstavlja in privošči po svoje
Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.
Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.
24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.
Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.
Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?
Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.
Neveljaven email naslov