Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Dr. Jasna Podreka o pomenu najnovejših odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi ter o feminizmu in politični korektnosti
Čeprav je Inštitut 8. marec že pred tremi leti začel zbirati pričevanja o spolnih zlorabah v akciji #JazTudi, se zdi, da je slovenski prostor šele ob najnovejših razkritjih z imeni in priimki v akademski sferi dojel obseg spolnih nadlegovanj v našem prostoru.
"Taka razkritja so zelo pomembna. Vse čestitke za pogum tistim, ki se upajo izpostaviti. To je neki dodaten pritisk k temu, da se zavedamo problema in da začnemo tudi bolj aktivno pristopati k reševanju problematike." – dr. Jasna Podreka, asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Treba je pospešiti, da se zadeve na sistemski ravni začnejo bolj konkretno reševati, saj so vsi sistemski premiki, če želimo sprejeti nove pravilnike, protokole, spremembo zakonodaje, postopki in procesi: "To je tudi prav, ker jih je treba dobro premisliti in ustrezno delati za to. To zahteva čas."
"Dejstvo je, da govorimo o zelo kompleksni obliki nasilja in nadlegovanja, ki se dotika najgloblje intime posameznika in posameznice. Tukaj imamo praviloma samo dve priči, povzročitelja in žrtev. Žrtev pove svojo verzijo, povzročitelj se pa sklicuje na neki konsenz."
V žrtvah se velikokrat vzbudijo občutki krivde, da so mogoče tudi same prispevale k nekemu takemu dogodku, pa tudi družba vse prepogosto zvrne krivdo na žrtev: "Ko se zgodijo takšni dogodki, se vedno sprašujemo, zakaj ni naredila tega, zakaj ni rekla ne, zakaj se je tako oblekla ... Vedno pravim, da bi vprašanje moralo biti drugačno. Zakaj je on to naredil? Zakaj si je to dovolil, čeprav mu je bilo jasno nakazano, da druga stran tega ne želi?"
"Zakaj žrtve ne spregovorijo? Ravno zaradi vsega tega. Obtožujočega odnosa, nerazumevanja dogodkov, intime, narave samega nasilja. Zato je na nas kot na družbi in posameznih institucijah, da si prizadevamo za takšne odnose v družbi, v kateri se bodo vse žrtve počutile varne in našle ta pogum, da spregovorijo."
Vse skupaj je povezano tudi s tradicionalnimi prepričanji igre spolov v zasebnosti, saj se to še vedno močno romantizira v pop kulturi, glasbi, filmih, kjer se kaže prevlada moškega. Tudi med mladimi se je pokazalo, da te meje in razumevanje, kakšna je njihova vloga znotraj odnosov, še vedno sovpadajo s tradicionalno logiko kot moškega nadrejenega in ženske podrejene: "Opozoriti moram, da niso vsi moški enaki in niti približno vsi moški ne nadlegujejo in niso potencialni nasilneži. In tudi vse ženske. Tudi to, da ženske ne bi mogle povzročiteljice takšnih dejanj."
"V mlajših generacijah se kažejo določene spremembe. To se je pokazalo tudi v odzivih na izpoved igralke Mie, ko so se jasno izpostavili v kontekstu kampanje #NisiSama, tudi vidni mlajši moški. To je družbeni napredek."
Dr. Jasna Podreka dodaja, da smo za spreminjanje ustaljenih družbenih vzorcev potrebni vsi akterji družbe, moški pa so tukaj v prvi vrsti.
"Feminizem ni boj proti moškim, ampak je zavzemanje za pravičnejšo družbo, ki je vključujoča za vse. Feminizem dela boljšo družbo tudi za moške, ki v tradicionalnem kontekstu tudi njih na neki način diskriminira in od njih zahteva neko vedenje, v katerem se večina moških mogoče sploh ne prepozna."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Dr. Jasna Podreka o pomenu najnovejših odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi ter o feminizmu in politični korektnosti
Čeprav je Inštitut 8. marec že pred tremi leti začel zbirati pričevanja o spolnih zlorabah v akciji #JazTudi, se zdi, da je slovenski prostor šele ob najnovejših razkritjih z imeni in priimki v akademski sferi dojel obseg spolnih nadlegovanj v našem prostoru.
"Taka razkritja so zelo pomembna. Vse čestitke za pogum tistim, ki se upajo izpostaviti. To je neki dodaten pritisk k temu, da se zavedamo problema in da začnemo tudi bolj aktivno pristopati k reševanju problematike." – dr. Jasna Podreka, asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Treba je pospešiti, da se zadeve na sistemski ravni začnejo bolj konkretno reševati, saj so vsi sistemski premiki, če želimo sprejeti nove pravilnike, protokole, spremembo zakonodaje, postopki in procesi: "To je tudi prav, ker jih je treba dobro premisliti in ustrezno delati za to. To zahteva čas."
"Dejstvo je, da govorimo o zelo kompleksni obliki nasilja in nadlegovanja, ki se dotika najgloblje intime posameznika in posameznice. Tukaj imamo praviloma samo dve priči, povzročitelja in žrtev. Žrtev pove svojo verzijo, povzročitelj se pa sklicuje na neki konsenz."
V žrtvah se velikokrat vzbudijo občutki krivde, da so mogoče tudi same prispevale k nekemu takemu dogodku, pa tudi družba vse prepogosto zvrne krivdo na žrtev: "Ko se zgodijo takšni dogodki, se vedno sprašujemo, zakaj ni naredila tega, zakaj ni rekla ne, zakaj se je tako oblekla ... Vedno pravim, da bi vprašanje moralo biti drugačno. Zakaj je on to naredil? Zakaj si je to dovolil, čeprav mu je bilo jasno nakazano, da druga stran tega ne želi?"
"Zakaj žrtve ne spregovorijo? Ravno zaradi vsega tega. Obtožujočega odnosa, nerazumevanja dogodkov, intime, narave samega nasilja. Zato je na nas kot na družbi in posameznih institucijah, da si prizadevamo za takšne odnose v družbi, v kateri se bodo vse žrtve počutile varne in našle ta pogum, da spregovorijo."
Vse skupaj je povezano tudi s tradicionalnimi prepričanji igre spolov v zasebnosti, saj se to še vedno močno romantizira v pop kulturi, glasbi, filmih, kjer se kaže prevlada moškega. Tudi med mladimi se je pokazalo, da te meje in razumevanje, kakšna je njihova vloga znotraj odnosov, še vedno sovpadajo s tradicionalno logiko kot moškega nadrejenega in ženske podrejene: "Opozoriti moram, da niso vsi moški enaki in niti približno vsi moški ne nadlegujejo in niso potencialni nasilneži. In tudi vse ženske. Tudi to, da ženske ne bi mogle povzročiteljice takšnih dejanj."
"V mlajših generacijah se kažejo določene spremembe. To se je pokazalo tudi v odzivih na izpoved igralke Mie, ko so se jasno izpostavili v kontekstu kampanje #NisiSama, tudi vidni mlajši moški. To je družbeni napredek."
Dr. Jasna Podreka dodaja, da smo za spreminjanje ustaljenih družbenih vzorcev potrebni vsi akterji družbe, moški pa so tukaj v prvi vrsti.
"Feminizem ni boj proti moškim, ampak je zavzemanje za pravičnejšo družbo, ki je vključujoča za vse. Feminizem dela boljšo družbo tudi za moške, ki v tradicionalnem kontekstu tudi njih na neki način diskriminira in od njih zahteva neko vedenje, v katerem se večina moških mogoče sploh ne prepozna."
Med ukrepi tretjega paketa oranžne faze vlada predvideva tudi ponovno zaprtje ne nujne zdravstvene in zobozdravstvene dejavnosti. Toda podatki Registra raka Slovenije, ki je prvi na svetu izdal članek, s katerim je pokazal vpliv epidemije covid-19 na raka, kažejo, da se je število diagnosticiranih zmanjšalo tudi do 30 odstotkov. Kakšne bodo posledice tega in kaj bi pomenila ponovna ustavitev zdravstvenega sistema?
Novo študijsko leto, ki se začenja v četrtek, predvideva hibridni model, kombinacijo študija na daljavo in študija s fizično prisotnostjo na fakulteti. S sogovorniki razmišljamo, česa smo se med študijem na daljavo že naučili ter kakšne so prednosti in slabosti takšnega študija. Zanimalo nas bo tudi, kaj hibridni model študija pomeni z vidika izgradnje psihosocialnih odnosov med študenti in kako na daljavo uspešno graditi akademsko skupnost.
Kaj pa, če v tujini obležimo s covidom-19? Verjetnost je majhna, a bodimo pripravljeni. Zgodi se lahko marsikaj. Andrej Šter z MZZ pravi: "Naj ljudje tokrat ne računajo, da bo čarobna palčka poslala ponje letalo, helikopter ali taksi, čudežne rešitve ne bo ..." Tatjana Pirc je zbrala informacije o pravicah, ki jih imamo v državah, v katerih velja evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, pregledala je komercialna zavarovanja, ki krijejo stroške, povezane z zdravljenjem covida-19 v tujini, opisuje pa tudi srhljivo zgodbo o tem, kaj je z veljavno evropsko kartico v Sloveniji doživel gospod S., ki je zdravstveno zavarovan na Švedskem.
Ob prazniku slovenskega športa bo predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Tomas Bach slovenski športni doprinos v naslednjih minutah postavil v širši okvir. Pojasnil bo, zakaj ga slovenski uspeh na Touru navdušuje in zakaj je naklonjen olimpijskim igram v različnih državah. Thomas Bach je Slovenijo obiskal v ponedeljek, ko se je srečal s slovenskim političnim vrhom, sodeloval pa je tudi na dobrodelnem dogodku fundacije Mira Cerarja, ki pomaga športnikom iz socialno ogroženih družin. Anja Hlača Ferjančič ga je med drugim vprašala, če bo prav on tisti, ki se bo dokončno odločil, če prestavljene olimpijske igre v Tokiu bodo in kaj lahko naredi za to, da bi tudi športniki iz komercialno manj zanimivih panog dobili svoj del pozornosti.
Na kakšen način je Rogaško Slatino zaznamovala epidemija, kakšne so možnosti za mlade in zakaj dolina pod Janino (ne) potrebuje najvišji razgledni stolp v državi? Reportaža iz enega najstarejših slovenskih krajev z zdraviliškim turizmom, ki se je skozi zgodovino ves čas prilagajal (predvsem tujim) gostom. Od avstrijskih plemičev in italijanske gospode do ruskih oligarhov.
Policija ob južni meji v sodelovanju z vojsko in s pomočjo sodobne tehnologije išče prebežnike. Ljudje se pri prebijanju skozi rezilno žico pogosto porežejo, zato jim morajo policisti in policistke nuditi tudi prvo pomoč. Turistični delavci, kljub turističnim bonom, ki so reševali sezono, večinoma ne odobravajo rezilne žice ob Kolpi. Lokalno prebivalstvo ne vidi veliko prebežnikov, že dalj časa pa ni videlo tudi varde, ki jim vzbuja nelagodje.
V prvih dveh tednih pouka so okužbe z novim koronavirusom potrdili v več šolah, tako pri učencih kot pri učiteljih. Nekateri zato ostajajo doma in pouk nadaljujejo na daljavo, drugi hodijo v šolo in se spopadajo s številnimi omejitvami. Komu koristijo, kako uspešno jih šole lahko izvajajo z omejenimi kadri in koliko je okrnjen učni proces? Pojasnjuje Gregor Pečan, predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije.
Kadar želimo pokazati, da smo s storitvijo res zadovoljni, je najobičajnejši način, da ob plačevanju pustimo nekaj napitnine. A v zadnjih mesecih je eno izmed splošnih priporočil NIJZ tudi to, naj raje plačujemo negotovinsko, brezstično, s karticami ter tako zmanjšamo možnost prenosa koronavirusa prek kovancev in bankovcev. Ampak kaj če želimo napitnino 'plačati' s kartico? Zakaj pri nas delavci predvsem pa delodajalci vztrajajo pri gotovinski napitnini in zakaj dajanje napitnine s karticami brez težav poteka v sosednji Avstriji?
Hitra nezakonita odpuščanja, izkoriščanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa, pomanjkanje delavcev iz tujine, čezmerno delo tistih, ki so tukaj, psihični pritisk, pretrgane družinske vezi. Telefoni v Delavski svetovalnici pregorevajo. O tem, kaj se dogaja pod površino na trgu dela po strmem padcu gospodarstva zaradi protikoronskih ukrepov, o tem, se je Goraz Rečnik pogovarjal z Goranom Lukićem.
Včeraj se je tudi uradno končalo najbolj neobičajno šolsko leto v sodobni zgodovini. Medtem ko so bile šolske oblasti z izvedbo šolanja na daljavo nadvse zadovoljne, so starši in nekateri učitelji in strokovnjaki opozarjali, da je bilo predvsem pri otrocih, ki za tako šolanje niso imeli dobrih razmer ali pa so že prej potrebovali veliko strokovne pomoči, vse prej kot uspešno. Da so se nekateri iz šolanja povsem umaknili, da so ocene le redkim dale realni odraz pridobljenega znanja in da so se poglobile duševne stiske, anksioznsti, samopoškodbe in tudi število poskusov samomora. S kakšno popotnico danes vstopajo v novo šolsko leto predvsem tisti, ki jim šola povzroča stiske in težave? Jana Vidic je v Vročem mikrofonu gostila klinično psihologinjo dr. Matejo Hudoklin, direktorico Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.
Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (AKOS) je objavila informativni memorandum za podelitev frekvenc. Kako bo agencija zagotavljala učinkovito konkurenco med ponudniki prizemnih sistemov, ki zagotavljajo brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve? Kako na to vpliva listina o varnosti omrežij 5G, ki so jo podpisale Slovenija in Združene države Amerike? Pogovor z direktorico AKOSA mag. Tanjo Muha.
Letos se zaradi zdravstvene krize najrazličnejši letni proračuni še težje oblikujejo kot po navadi. Tudi letni finančni razrez Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ni izjema. Študentski parlament je prejšnji četrtek sicer v drugem branju sprejel popravljeno inačico, ki pa je številne hudo razočarala, nekatere pa celo postavila pred zid. Nenadoma se je med zavodi, ki delujejo v okviru ljubljanskega ŠOU, pred nerešljivo uganko znašel Radio Študent, še lani ob polstoletnici delovanja tako čislana radijska postaja posebnega pomena. Letos pa kljub apriornemu zategovanju pasu vseh sodelavcev zaradi koronakrize Radio Študent z dodeljenimi sredstvi ne bo obdržal glave nad vodo. *ŠOU mora naprej (pa RŠ tudi)
Študentje zgodovinsko veljajo za upornike, generatorje sprememb, borce za pravičnost in človekove pravice. Zadnja leta se zdi, da je ost organizirane študentske kritike, ki jo še vedno morda preveč romantiziramo z legendarnim uporom leta 1968, popolnoma zamrla. Tudi med epidemijo so bile študentske organizacije praktično nevidne, druge interesne skupine so jih popolnoma preglasile, študente je pogrešati v javnih razpravah, ponujajo zelo malo res prebojnih konceptov, alternativnih pogledov na razvoj in prihodnost Slovenije. Kje so razlogi za pasivnost in zakaj niso slovenski študenti v prvih vrstah aktivnega državljanstva?
Ker potrebujemo dobre zračne povezave s svetom, preverjamo prebujanje in oživljanje letalskega prometa v Sloveniji, sprašujemo, kako ambiciozno bo pri tem sodelovala država, če bo pomagala letališčem in organizirano spodbujala tuje letalske družbe, da pridejo k nam … Kako žive in uresničljive so pobude o ustanovitvi nacionalnega letalskega prevoznika? Na vprašanja Tatjane Pirc odgovarjajo: Simon Zajc, ministrstvo za gospodarstvo, Aleš Mihelič, ministrstvo za infrastrukturo, Zmago Skobir, Fraport Slovenija.
O (ne) spremenjenih razmerah na trgu dela po epidemiji bomo razmišljali s profesorico sociologije dela dr. Aleksandro Kanjuo Mrčela s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Bomo v bodoče več delali od doma? Kaj se lahko spremeni na prekariziranem trgu dela? Kaj pomenijo trenutni ukrepi za reševanje zaposlenosti in gospodarstva?
Šmarje pri Jelšah je občina na stičišču Kozjanskega in Obsotelja z 10.000 prebivalci. Koronavirus je tam najsrditeje zarovaril in zahteval osemintrideset smrtnih žrtev. Kraj kljub temu ni klonil pred nepričakovanim bremenom, med sabo se je povezalo več kot sto prostovoljcev in danes, dober mesec po tem, ko so tam odkrili zadnjega pozitivnega z boleznijo covid 19, s ponosom ugotavljajo, da jim je zdravstvena preizkušnja prinesla tudi kaj pozitivnega. O sledeh, ki jih je koronavirusna kriza pustila v tem kozjansko-obsoteljskem kraju: od žalostnih zgodb v domu za starejše do iskrivih prostovoljskih iniciativ in šmarskega argoja.
Poleg zdravstvene krize zaradi koronavirusa, se zdi, da Evropsko unijo in njene države članice veliko bolj pestijo druge krize, ki so se sicer nakazovale še preden se je novi koronavirus razpasel po stari celini. Dejstvo je, da se je evropski projekt znašel pred novimi izzivi. Čeprav se zdi, da je v ospredju zgolj gospodarska kriza, Evropsko unijo globoko načenja tudi kriza demokracije in vladavine prava. Najmočnejši voditelji držav Evropske unije v zadnjih tednih ves čas opozarjajo na to, da države članice same ne bodo zmogle prebroditi prihajajoče krize. Želijo si več Evrope, toda kakšne? V kateri smeri naj gre evropska demokracija in njena pravna ureditev? Sogovorniki: prof. dr. Bojan Bugarič, Univerza v Sheffieldu, red. prof. dr. Marko Pahor, Ekonomska fakulteta v Ljubljani, in Mojca Širok, dopisnica iz Bruslja.
O prvih ugotovitvah po odprtju šol so spregovorili predsednik Zveze ravnateljev OŠ Gregor Pečan, predstojnica območne enote Zavoda RS za šolstvo Ljubljana Miriam Stanonik in predsednica Zveze srednjih šol Fani Al Mansour.
V teh časih se njenega pomena vse bolj zavedamo. Leta 1970 je bila splošna stopnja prehranske samooskrbe pri nas več kot sedemdesetodstotna, leta 2008 le še petdesetodstotna in se še naprej manjša. Ali nas mora skrbeti in kakšna je rešitev?
Ideja, da bi država državljanom brezpogojno zagotavljala temeljni dohodek za najosnovnejše preživetje, v teoriji živi že vsaj nekaj stoletij, prelomnico v nam bližji zgodovini pa predstavlja leto 1986, ko je na kongresu v Belgiji skupina raziskovalcev ustanovila Evropsko mrežo za temeljni dohodek. Prizadevanje za sprejetje tega ukrepa poteka na več koncih sveta, različne so tudi definicije, kaj univerzalni temeljni dohodek sploh je. Toda nekaj je zagotovo jasno: termin "temeljni dohodek", uporabljen v novi koronazakonodaji, nikakor ne pomeni, da smo univerzalni temeljni dohodek pri nas dejansko uvedli/dobili, pravi sociologinja dr. Valerija Korošec, ki idejo že dobrih 15 let zagovarja.
Neveljaven email naslov