Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.

Dr. Jasna Podreka o pomenu najnovejših odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi ter o feminizmu in politični korektnosti

Čeprav je Inštitut 8. marec že pred tremi leti začel zbirati pričevanja o spolnih zlorabah v akciji #JazTudi, se zdi, da je slovenski prostor šele ob najnovejših razkritjih z imeni in priimki v akademski sferi dojel obseg spolnih nadlegovanj v našem prostoru.

"Taka razkritja so zelo pomembna. Vse čestitke za pogum tistim, ki se upajo izpostaviti. To je neki dodaten pritisk k temu, da se zavedamo problema in da začnemo tudi bolj aktivno pristopati k reševanju problematike." – dr. Jasna Podreka, asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani

Treba je pospešiti, da se zadeve na sistemski ravni začnejo bolj konkretno reševati, saj so vsi sistemski premiki, če želimo sprejeti nove pravilnike, protokole, spremembo zakonodaje, postopki in procesi: "To je tudi prav, ker jih je treba dobro premisliti in ustrezno delati za to. To zahteva čas."

"Dejstvo je, da govorimo o zelo kompleksni obliki nasilja in nadlegovanja, ki se dotika najgloblje intime posameznika in posameznice. Tukaj imamo praviloma samo dve priči, povzročitelja in žrtev. Žrtev pove svojo verzijo, povzročitelj se pa sklicuje na neki konsenz."

V žrtvah se velikokrat vzbudijo občutki krivde, da so mogoče tudi same prispevale k nekemu takemu dogodku, pa tudi družba vse prepogosto zvrne krivdo na žrtev: "Ko se zgodijo takšni dogodki, se vedno sprašujemo, zakaj ni naredila tega, zakaj ni rekla ne, zakaj se je tako oblekla ... Vedno pravim, da bi vprašanje moralo biti drugačno. Zakaj je on to naredil? Zakaj si je to dovolil, čeprav mu je bilo jasno nakazano, da druga stran tega ne želi?"

"Zakaj žrtve ne spregovorijo? Ravno zaradi vsega tega. Obtožujočega odnosa, nerazumevanja dogodkov, intime, narave samega nasilja. Zato je na nas kot na družbi in posameznih institucijah, da si prizadevamo za takšne odnose v družbi, v kateri se bodo vse žrtve počutile varne in našle ta pogum, da spregovorijo."

Vse skupaj je povezano tudi s tradicionalnimi prepričanji igre spolov v zasebnosti, saj se to še vedno močno romantizira v pop kulturi, glasbi, filmih, kjer se kaže prevlada moškega. Tudi med mladimi se je pokazalo, da te meje in razumevanje, kakšna je njihova vloga znotraj odnosov, še vedno sovpadajo s tradicionalno logiko kot moškega nadrejenega in ženske podrejene: "Opozoriti moram, da niso vsi moški enaki in niti približno vsi moški ne nadlegujejo in niso potencialni nasilneži. In tudi vse ženske. Tudi to, da ženske ne bi mogle povzročiteljice takšnih dejanj."

"V mlajših generacijah se kažejo določene spremembe. To se je pokazalo tudi v odzivih na izpoved igralke Mie, ko so se jasno izpostavili v kontekstu kampanje #NisiSama, tudi vidni mlajši moški. To je družbeni napredek."

Dr. Jasna Podreka dodaja, da smo za spreminjanje ustaljenih družbenih vzorcev potrebni vsi akterji družbe, moški pa so tukaj v prvi vrsti. 

"Feminizem ni boj proti moškim, ampak je zavzemanje za pravičnejšo družbo, ki je vključujoča za vse. Feminizem dela boljšo družbo tudi za moške, ki v tradicionalnem kontekstu tudi njih na neki način diskriminira in od njih zahteva neko vedenje, v katerem se večina moških mogoče sploh ne prepozna."