Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Dr. Jasna Podreka o pomenu najnovejših odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi ter o feminizmu in politični korektnosti
Čeprav je Inštitut 8. marec že pred tremi leti začel zbirati pričevanja o spolnih zlorabah v akciji #JazTudi, se zdi, da je slovenski prostor šele ob najnovejših razkritjih z imeni in priimki v akademski sferi dojel obseg spolnih nadlegovanj v našem prostoru.
"Taka razkritja so zelo pomembna. Vse čestitke za pogum tistim, ki se upajo izpostaviti. To je neki dodaten pritisk k temu, da se zavedamo problema in da začnemo tudi bolj aktivno pristopati k reševanju problematike." – dr. Jasna Podreka, asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Treba je pospešiti, da se zadeve na sistemski ravni začnejo bolj konkretno reševati, saj so vsi sistemski premiki, če želimo sprejeti nove pravilnike, protokole, spremembo zakonodaje, postopki in procesi: "To je tudi prav, ker jih je treba dobro premisliti in ustrezno delati za to. To zahteva čas."
"Dejstvo je, da govorimo o zelo kompleksni obliki nasilja in nadlegovanja, ki se dotika najgloblje intime posameznika in posameznice. Tukaj imamo praviloma samo dve priči, povzročitelja in žrtev. Žrtev pove svojo verzijo, povzročitelj se pa sklicuje na neki konsenz."
V žrtvah se velikokrat vzbudijo občutki krivde, da so mogoče tudi same prispevale k nekemu takemu dogodku, pa tudi družba vse prepogosto zvrne krivdo na žrtev: "Ko se zgodijo takšni dogodki, se vedno sprašujemo, zakaj ni naredila tega, zakaj ni rekla ne, zakaj se je tako oblekla ... Vedno pravim, da bi vprašanje moralo biti drugačno. Zakaj je on to naredil? Zakaj si je to dovolil, čeprav mu je bilo jasno nakazano, da druga stran tega ne želi?"
"Zakaj žrtve ne spregovorijo? Ravno zaradi vsega tega. Obtožujočega odnosa, nerazumevanja dogodkov, intime, narave samega nasilja. Zato je na nas kot na družbi in posameznih institucijah, da si prizadevamo za takšne odnose v družbi, v kateri se bodo vse žrtve počutile varne in našle ta pogum, da spregovorijo."
Vse skupaj je povezano tudi s tradicionalnimi prepričanji igre spolov v zasebnosti, saj se to še vedno močno romantizira v pop kulturi, glasbi, filmih, kjer se kaže prevlada moškega. Tudi med mladimi se je pokazalo, da te meje in razumevanje, kakšna je njihova vloga znotraj odnosov, še vedno sovpadajo s tradicionalno logiko kot moškega nadrejenega in ženske podrejene: "Opozoriti moram, da niso vsi moški enaki in niti približno vsi moški ne nadlegujejo in niso potencialni nasilneži. In tudi vse ženske. Tudi to, da ženske ne bi mogle povzročiteljice takšnih dejanj."
"V mlajših generacijah se kažejo določene spremembe. To se je pokazalo tudi v odzivih na izpoved igralke Mie, ko so se jasno izpostavili v kontekstu kampanje #NisiSama, tudi vidni mlajši moški. To je družbeni napredek."
Dr. Jasna Podreka dodaja, da smo za spreminjanje ustaljenih družbenih vzorcev potrebni vsi akterji družbe, moški pa so tukaj v prvi vrsti.
"Feminizem ni boj proti moškim, ampak je zavzemanje za pravičnejšo družbo, ki je vključujoča za vse. Feminizem dela boljšo družbo tudi za moške, ki v tradicionalnem kontekstu tudi njih na neki način diskriminira in od njih zahteva neko vedenje, v katerem se večina moških mogoče sploh ne prepozna."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Dr. Jasna Podreka o pomenu najnovejših odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi ter o feminizmu in politični korektnosti
Čeprav je Inštitut 8. marec že pred tremi leti začel zbirati pričevanja o spolnih zlorabah v akciji #JazTudi, se zdi, da je slovenski prostor šele ob najnovejših razkritjih z imeni in priimki v akademski sferi dojel obseg spolnih nadlegovanj v našem prostoru.
"Taka razkritja so zelo pomembna. Vse čestitke za pogum tistim, ki se upajo izpostaviti. To je neki dodaten pritisk k temu, da se zavedamo problema in da začnemo tudi bolj aktivno pristopati k reševanju problematike." – dr. Jasna Podreka, asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
Treba je pospešiti, da se zadeve na sistemski ravni začnejo bolj konkretno reševati, saj so vsi sistemski premiki, če želimo sprejeti nove pravilnike, protokole, spremembo zakonodaje, postopki in procesi: "To je tudi prav, ker jih je treba dobro premisliti in ustrezno delati za to. To zahteva čas."
"Dejstvo je, da govorimo o zelo kompleksni obliki nasilja in nadlegovanja, ki se dotika najgloblje intime posameznika in posameznice. Tukaj imamo praviloma samo dve priči, povzročitelja in žrtev. Žrtev pove svojo verzijo, povzročitelj se pa sklicuje na neki konsenz."
V žrtvah se velikokrat vzbudijo občutki krivde, da so mogoče tudi same prispevale k nekemu takemu dogodku, pa tudi družba vse prepogosto zvrne krivdo na žrtev: "Ko se zgodijo takšni dogodki, se vedno sprašujemo, zakaj ni naredila tega, zakaj ni rekla ne, zakaj se je tako oblekla ... Vedno pravim, da bi vprašanje moralo biti drugačno. Zakaj je on to naredil? Zakaj si je to dovolil, čeprav mu je bilo jasno nakazano, da druga stran tega ne želi?"
"Zakaj žrtve ne spregovorijo? Ravno zaradi vsega tega. Obtožujočega odnosa, nerazumevanja dogodkov, intime, narave samega nasilja. Zato je na nas kot na družbi in posameznih institucijah, da si prizadevamo za takšne odnose v družbi, v kateri se bodo vse žrtve počutile varne in našle ta pogum, da spregovorijo."
Vse skupaj je povezano tudi s tradicionalnimi prepričanji igre spolov v zasebnosti, saj se to še vedno močno romantizira v pop kulturi, glasbi, filmih, kjer se kaže prevlada moškega. Tudi med mladimi se je pokazalo, da te meje in razumevanje, kakšna je njihova vloga znotraj odnosov, še vedno sovpadajo s tradicionalno logiko kot moškega nadrejenega in ženske podrejene: "Opozoriti moram, da niso vsi moški enaki in niti približno vsi moški ne nadlegujejo in niso potencialni nasilneži. In tudi vse ženske. Tudi to, da ženske ne bi mogle povzročiteljice takšnih dejanj."
"V mlajših generacijah se kažejo določene spremembe. To se je pokazalo tudi v odzivih na izpoved igralke Mie, ko so se jasno izpostavili v kontekstu kampanje #NisiSama, tudi vidni mlajši moški. To je družbeni napredek."
Dr. Jasna Podreka dodaja, da smo za spreminjanje ustaljenih družbenih vzorcev potrebni vsi akterji družbe, moški pa so tukaj v prvi vrsti.
"Feminizem ni boj proti moškim, ampak je zavzemanje za pravičnejšo družbo, ki je vključujoča za vse. Feminizem dela boljšo družbo tudi za moške, ki v tradicionalnem kontekstu tudi njih na neki način diskriminira in od njih zahteva neko vedenje, v katerem se večina moških mogoče sploh ne prepozna."
Ocene razmer v zdravstvu, povezane z naročanjem, s čakalnimi dobami in vrstami, so precej različne, od mnenj, da so čakalne vrste umetno ustvarjene do alarmantnih komentarjev, da gre že skoraj za nacionalno katastrofo, ki jo povzročajo številni dejavniki, tudi in predvsem interesi lobijev v zdravstvu.
“Slovenija ima potencial, da postane ena najboljših gorsko-kolesarskih destinacij na svetu.” Gorsko kolesarjenje v Sloveniji še vedno tiči v sivem območju nekje med legalnostjo in nelegalnostjo. Izzivov za razvoj rekreativnega gorskega kolesarstva v Sloveniji je za aktiviste, podjetnike in turistične delavce še precej. V Vročem mikrofonu bomo s številnimi gosti razpravljali o tem, kako zakonodajni in birokratski postopki ovirajo razvoj gorsko-kolesarskih turističnih destinacij v Sloveniji, kako je z vožnjo po poteh v naravovarstvenih območjih, sploh v Triglavskem narodnem parku, in kakšnega sobivanja na poteh se bodo morali naučiti kolesarji in pohodniki. Predstavimo tudi nekaj dobrih praks in izkušenj iz Švice, Avstrije in Finske.
Ena izmed podružnic legendarne pariške univerze Sorbona je še nedolgo nazaj bila okupirana več tednov. Študentje so se uprli novo Macronovo reformo visokega šolstva. Marsikje je na ulicah zaslediti grafite z dvema letnicama: “1968 – 2018”. 50 let po študentski revoluciji, ki je spremenila družbeno kulturne vzorce moderne Francije in tudi Evrope, se študentje znova borijo. Za kaj in na kakšen način se borijo zdaj? Ali je smiselno praznovati ideje maja 1968 in koliko so te ideje še žive? V reportaži iz Pariza je ekskluzivno spregovorila tudi Slovenka, ki se je pred 50 leti znašla v središču pariške revolucije.
Kako se danes preživljajo slovenski glasbeniki, ko je prodaja fizičnih nosilcev zvoka v digitalni dobi tako rekoč zanemarljiva? Od koncertov živijo le redki, zato je še toliko bolj pomembno, da je trg urejen, saj zelo pomemben vir prihodkov prihaja od nadomestil predvajanja za avtorske in izvajalske pravice. Tu so zadeve nekoliko manj razdelane, sploh na področju izplačevanja nadomestil iz praznih medijev – USB-ključev, zgoščenk, notranjih pomnilniških enot računalnika in navsezadnje tudi mobilnih telefonov, pri čemer glasbeniki že sedem let niso dobili niti centa. In če bo to področje kdaj urejeno, glasbeniki denarja za nazaj ne bodo dobili izplačanega. Več o tem, kje se je zataknilo in zakaj se zadeve ne uredijo, s sogovorniki: Vojkom Tomanom, direktorjem Urada za intelektualno lastnino, Jero Rakovec Nahtigal z združenja SAZAS, Miho Guštinom – Guštijem, Markom Godnjavcem z Nika Records in Mojco Menart z ZKP RTV Slovenija.
Med programom in obljubam stranke in tistim, kar se dejansko zgodi v politiki, obstaja velik razkorak
Način življenja tudi v Sloveniji povzroča nenehno zviševanje porabe električne energije, programi za varovanje okolja pa tako kot od drugih v svetu tudi od nas zahtevajo zagotavljanje večjega deleža iz obnovljivih virov energije. Da ne bi v brezglavem sledenju slednjemu s hidroelektrarnami uničili še edine prostotekoče reke pri nas, so mnoge nevladne organizacije in posamezniki spet močno dvignili glas v bran reki Muri.
V Kataloniji se več kot pol leta po referendumu o neodvisnosti politična kriza le še zaostruje. Spor med centralnimi španskimi in regionalnimi katalonskimi oblastmi je dosegel novo najnižjo točko z aretacijami katalonskih politikov, ki podpirajo neodvisnost, tudi nekdanji katalonski voditelj Charles Puigdemont ostaja v priporu v Nemčiji. Prve nasilne proteste in odziv Evropske unije na politično krizo, ki ji ni videti konca, bomo v Vročem mikrofonu ob 12.00 analizirali z novinarjem katalonskega radia Joanom Botto, pisateljico in prevajalko Simono Škrabec, ki živi v Barceloni, in dr. Mitjem Žagarjem z Inštituta za narodnostna vprašanja.
Preverjamo, kakšni so po devetih mesecih učinki novele, ki naj bi pripomogla k povečanju financiranja športnih organizacij
Veliko bolj kot v oboroževanju je Slovenija uspešna v prizadevanjih za demilitarizacijo sveta. Ustanova za krepitev človekove varnosti je eden najuspešnejših zunanjepolitičnih projektov naše države. Ustanovljena je bila pred 20 leti in v tem času izvedla več kot 3150 projektov v številnih državah Evrope, Azije, Afrike in južne Amerike, očistila 148 milijonov kvadratnih metrov ozemlja, onesnaženega z minami in neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, pol milijona ljudi je bilo usposobljeno o nevarnosti min, 1.303 žrtev minskih eksplozij je bilo na rehabilitaciji na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča, v Bosni in Hercegovini in Libanonu.
Če pride do napake zaposlenega na RTV Slovenija, je to potrebno priznati in nositi posledice
Zapor je zapor in že to, da moraš tja, je dovolj hudo, brez drugih stisk in še družbene stigme.
Leta 2060 bo skoraj tretjina vseh prebivalcev v Sloveniji starih nad 65 let. Kako se na trgu dela soočamo z izzivi, ki jih prinaša staranje prebivalstva?
Investitorji bi lahko prosto izbirali zemljišča po državi in jih povsem preoblikovali
Le kje so ga našli? Kako so lahko njo postavili na to odgovorno mesto? Tako se pogosto sprašujemo ob imenovanjih ljudi na pomembne položaje. Kakšni so kandidatke in kandidati za ključna mesta v organizacijah, ustanovah in podjetjih? Kako jih iskati in izbrati? Zakaj je pri nas še vedno toliko primerov slabega kadrovanja? Na vprašanja odgovarjata kadrovska strokovnjaka Mojca Križnar in Brane Gruban.
Zakaj nihče ne vpraša, zakaj ima moški višjo plačo, vsi sprašujejo zakaj je plača ženske nižja?
Nekateri veliki mediji so Lezbos že razglasili za tragičen in pozabljen otok, na kar opozarjajo tudi domačini, ki so bili ključen dejavnik pri posredovanju ob begunski krizi. Več kot pol milijona beguncev in migrantov je v zadnjih štirih letih prek Lezbosa prišlo v Evropsko unijo. Na otoku jih je še vedno ujetih več kot sedem tisoč. Zaradi dogovora med Evropsko unijo in Turčijo so na Lezbosu ujeti v nemilost dolgotrajnih azilnih postopkov. Kaj se zdaj dogaja na Lezbosu, v obširnem reportažnem podkastu, na spletni strani Vala 202 pa videopričevanja in fotografije beguncev in domačinov. Podkast najdete v svoji najljubši podkast aplikaciji in se nanj naročite v valovski kategoriji Vroči mikrofon. Če ga poslušate na applovih napravah ga lahko ocenite in komentirate. Na spletni strani Vala 202 (www.val202.si) poglejte tudi več video in foto pričevanj ter se na lastne oči prepričate, kako je videti pokopališče rešilnih jopičev in v kakšnih razmerah živijo begunci in migranti v centru Moria. Pri podkastu sta sodelovali producentka Katja Černela in lektorica Saša Grčman. Pripravil ga je Gašper Andrinek.
V Sloveniji je več kot 120 dimnikarskih družb, ki pa ne delujejo na vseh območjih. Pri izbiri dimnikarja je zato treba biti previden
Akademsko se udejstvuje na prestižnih univerzah v Združenem kraljestvu in Združenih državah Amerike, toda na Slovenijo gleda od blizu. Predsednik Društva v tujini izobraženih Slovencev VTIS mag. Igor CesArec bo razkril, kaj si ambiciozni posamezniki lahko obetajo v prihodnje in kaj lahko družba pridobi, če se bodo uspešni Slovenci iz tujine vrnili "domov".
Splet pogosto deluje kot vmesnik, zaradi česar otroci še lažje postanejo žrtve spolnih zlorab
Onesnaženost zraka povzroči kar 2.000 prezgodnjih smrti na leto, večja mesta pa imajo predvsem pozimi zelo onesnaženo ozračje
Neveljaven email naslov