Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Pogovor z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik
Prejšnji teden sta se sprla nacionalni koordinator za cepljenje in informacijska pooblaščenka. Mojca Prelesnik je od Jelka Kacina prejela obtožbe, da je kriva za težave zaradi neenotnega sistema za cepljenje. "Izjava je zavajajoča in povsem neprimerna. Ljudje so bili do neke mere zlorabljeni. Nekateri so najbrž res verjeli, da je informacijski pooblaščenec tisti, ki zavira možnost uparjanja teh podatkov, v končni fazi pa tudi poziva na cepljenje."
"Do tega trenutka še nihče ni bil oškodovan. Če si se kot posameznik prijavil na portal eUprave in če po nacionalni strategiji nisi na vrsti za cepljenje, ti ta prijava v nobenem primeru ne pomaga. Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali, ali gre za vrstni red ali neko preliminarno izražanje interesa za cepljenje. Dejstvo pa je, da so ljudje, ki so se prijavljali prek eUprave, morali povedati tudi svoj EMŠO. Če daš svoj EMŠO, ne pa številke zdravstvenega zavarovanja, se seveda teh baz brez ustrezne pravne podlage ne da upariti."
Zataknilo se je pri dogovoru med NIJZ, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za javno upravo, ki se med sabo niso mogli dogovoriti, kdo sploh je upravljavec te zbirke, torej kdo bi na cepljenje sploh lahko vabil. Druga težava pa je dejstvo, da ni aplikacije, ki bi lahko podatke prenašala k lečečim zdravnikom. Predvidoma bo narejena 10. maja 2021. Kot poudarja informacijska pooblaščenka, še vedno poteka tudi postopek, kdo bo sploh obdeloval podatke. "NIJZ si prizadeva, da se to zdaj ugotovi in da se ustrezno obvesti ljudi, kaj se je in se bo dogajalo s temi podatki ter kakšen je namen te zbirke."
"Seveda bi lahko obstajala neka vele mega državna zbirka osebnih podatkov, ampak potem smo na poti do Kitajske."
Glede cepilnega potnega lista informacijska pooblaščenka poudarja, da morajo biti pri snovanju teh certifikatov uravnotežena vsa tveganja za temeljne človekove pravice. "Treba je upoštevati tudi nevarnost uporabe teh certifikatov za druge namene, ne samo prehod meje, ampak za vse oblike omejitev gibanja in združevanja. Taka vzpostavitev certifikata tudi ne sme voditi v ustvarjanje neke mega centralne zbirke podatkov na ravni EU. Mi posebej poudarjamo tudi to, da ne sme priti do diskriminacije. Cepivo še ni na voljo vsem, nekateri tudi ne želijo, ne smejo ali se ne morejo cepiti."
Pri informacijskem pooblaščencu se pogosto ukvarjajo tudi z delovno-pravnimi vprašanji, kot je vprašanje termokamer ob vstopu v delovni prostor. Zbirali so se tudi osebni podatki, tudi fotografije. "Tehnologija omogoča veliko, ampak to ne pomeni, da so posegi v temeljno človekovo pravico tudi dopustni."
Informacijski pooblaščenec je prejšnji teden končal inšpekcijski postopek, v katerem je preverjal zakonitost obdelave podatkov v evidenci fotografiranih ljudi, ki jih obdeluje policija. Sistemskih nepravilnosti državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov ni ugotovil. V treh ločenih inšpekcijah nformacijski pooblaščenec preverja tudi konkretno uporabo avtomatizirane primerjave fotografij v okviru prekrškovnih postopkov zoper protestnike na treh shodih. Taka uporaba bi bila nezakonita.
"Modul Face Trace se lahko uporablja samo za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ne pa tudi prekrškov. Vedeti moramo, da ima policija zelo široka pooblastila. Vsako pooblastilo se da zlorabiti. Ampak v tem trenutku državni nadzornik kršitev še ni ugotovil, kaj bodo pokazali trije inšpekcijski nadzori, pa bo treba še počakati."
Slovenska policija ima osem sistemov za avtomatsko branje registrskih tablic, skupaj 16 kamer. Za to je bilo namenjenih 169.242 evrov, 80 odstotkov vrednosti je bilo financirano iz evropskega projekta.
"Policija sistema ta hip ne uporablja. Ima nameščene kamere na strehah nekaterih policijskih avtomobilov, vendar enot za procesiranje v avtih ni nameščenih. Gre za poseg v pravico do svobode gibanje in pravico do varstva osebnih podatkov, neodgovoren je tudi strošek nakupa. Stroka je ves čas opozarjala na neustrezno dikcijo predloga zakona, vendar je bila preslišana, teh sistemov pa se zdaj ne da uporabljati."
Informacijska pooblaščenka se je odzvala tudi na predlog zakona o debirokratizaciji, kjer opozarja tudi na zbirko telefonskih številk državljanov. "Tukaj gre za veliko tveganje za ustavno zagotovljeno zasebnost komunikacij, nenazadnje tudi za zlorabo za druge namene, kot so identifikacija različnih skupin državljanov, nadzor komunikacij, tudi za uporabo v namene politične propagande."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Pogovor z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik
Prejšnji teden sta se sprla nacionalni koordinator za cepljenje in informacijska pooblaščenka. Mojca Prelesnik je od Jelka Kacina prejela obtožbe, da je kriva za težave zaradi neenotnega sistema za cepljenje. "Izjava je zavajajoča in povsem neprimerna. Ljudje so bili do neke mere zlorabljeni. Nekateri so najbrž res verjeli, da je informacijski pooblaščenec tisti, ki zavira možnost uparjanja teh podatkov, v končni fazi pa tudi poziva na cepljenje."
"Do tega trenutka še nihče ni bil oškodovan. Če si se kot posameznik prijavil na portal eUprave in če po nacionalni strategiji nisi na vrsti za cepljenje, ti ta prijava v nobenem primeru ne pomaga. Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali, ali gre za vrstni red ali neko preliminarno izražanje interesa za cepljenje. Dejstvo pa je, da so ljudje, ki so se prijavljali prek eUprave, morali povedati tudi svoj EMŠO. Če daš svoj EMŠO, ne pa številke zdravstvenega zavarovanja, se seveda teh baz brez ustrezne pravne podlage ne da upariti."
Zataknilo se je pri dogovoru med NIJZ, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za javno upravo, ki se med sabo niso mogli dogovoriti, kdo sploh je upravljavec te zbirke, torej kdo bi na cepljenje sploh lahko vabil. Druga težava pa je dejstvo, da ni aplikacije, ki bi lahko podatke prenašala k lečečim zdravnikom. Predvidoma bo narejena 10. maja 2021. Kot poudarja informacijska pooblaščenka, še vedno poteka tudi postopek, kdo bo sploh obdeloval podatke. "NIJZ si prizadeva, da se to zdaj ugotovi in da se ustrezno obvesti ljudi, kaj se je in se bo dogajalo s temi podatki ter kakšen je namen te zbirke."
"Seveda bi lahko obstajala neka vele mega državna zbirka osebnih podatkov, ampak potem smo na poti do Kitajske."
Glede cepilnega potnega lista informacijska pooblaščenka poudarja, da morajo biti pri snovanju teh certifikatov uravnotežena vsa tveganja za temeljne človekove pravice. "Treba je upoštevati tudi nevarnost uporabe teh certifikatov za druge namene, ne samo prehod meje, ampak za vse oblike omejitev gibanja in združevanja. Taka vzpostavitev certifikata tudi ne sme voditi v ustvarjanje neke mega centralne zbirke podatkov na ravni EU. Mi posebej poudarjamo tudi to, da ne sme priti do diskriminacije. Cepivo še ni na voljo vsem, nekateri tudi ne želijo, ne smejo ali se ne morejo cepiti."
Pri informacijskem pooblaščencu se pogosto ukvarjajo tudi z delovno-pravnimi vprašanji, kot je vprašanje termokamer ob vstopu v delovni prostor. Zbirali so se tudi osebni podatki, tudi fotografije. "Tehnologija omogoča veliko, ampak to ne pomeni, da so posegi v temeljno človekovo pravico tudi dopustni."
Informacijski pooblaščenec je prejšnji teden končal inšpekcijski postopek, v katerem je preverjal zakonitost obdelave podatkov v evidenci fotografiranih ljudi, ki jih obdeluje policija. Sistemskih nepravilnosti državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov ni ugotovil. V treh ločenih inšpekcijah nformacijski pooblaščenec preverja tudi konkretno uporabo avtomatizirane primerjave fotografij v okviru prekrškovnih postopkov zoper protestnike na treh shodih. Taka uporaba bi bila nezakonita.
"Modul Face Trace se lahko uporablja samo za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ne pa tudi prekrškov. Vedeti moramo, da ima policija zelo široka pooblastila. Vsako pooblastilo se da zlorabiti. Ampak v tem trenutku državni nadzornik kršitev še ni ugotovil, kaj bodo pokazali trije inšpekcijski nadzori, pa bo treba še počakati."
Slovenska policija ima osem sistemov za avtomatsko branje registrskih tablic, skupaj 16 kamer. Za to je bilo namenjenih 169.242 evrov, 80 odstotkov vrednosti je bilo financirano iz evropskega projekta.
"Policija sistema ta hip ne uporablja. Ima nameščene kamere na strehah nekaterih policijskih avtomobilov, vendar enot za procesiranje v avtih ni nameščenih. Gre za poseg v pravico do svobode gibanje in pravico do varstva osebnih podatkov, neodgovoren je tudi strošek nakupa. Stroka je ves čas opozarjala na neustrezno dikcijo predloga zakona, vendar je bila preslišana, teh sistemov pa se zdaj ne da uporabljati."
Informacijska pooblaščenka se je odzvala tudi na predlog zakona o debirokratizaciji, kjer opozarja tudi na zbirko telefonskih številk državljanov. "Tukaj gre za veliko tveganje za ustavno zagotovljeno zasebnost komunikacij, nenazadnje tudi za zlorabo za druge namene, kot so identifikacija različnih skupin državljanov, nadzor komunikacij, tudi za uporabo v namene politične propagande."
Pomočnik direktorice Zdravstvenega doma Kočevje Primož Velikonja o tem, kaj je bilo ključno, da so v Kočevju zmogli cepiti več in hitreje kot drugod po državi.
Koliko je konstruktivna kritika sploh še vrednota v slovenskem političnem prostoru in kako se politično ozračje preslikava v družbi? Kdaj kritika preide v kritizerstvo? Si sploh še želimo, da mladi kritično razmišljajo? Odgovore v Vročem mikrofonu poskušata najti politični analitik in zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič ter filozof in zgodovinar Jernej Šček. Z njima se pogovarja Gašper Andrinek.
Čeprav so se v dveh regijah lahko odprle terase, gostinci pozivajo k odprtju vseh gostinskih lokalov. Odpravili smo se na teren in preverili, kako se gostinci spopadajo z zaprtjem. Od milijonskih investicij do preživljanja s pomožnimi zidarskimi deli, od pojasnil ministrstva, da poslovna kosila v gostilni niso mogoča, do kozarca vode, ki je nenadoma vse spremenil, od vrhunske kave v plastičnem lončku do državljanske nepokorščine, od prepovedi prodaje alkoholnih pijač do piva v trgovini in zabav za zaprtimi vrati. Se bodo, ko se bodo lokali, ki bodo preživeli, spet odprli, gosti vrnili?
Spinalna mišična atrofija je bolezen, ki je prepogosto prepozno diagnosticirana, kar obolelega obsodi na invalidnost. Spinalno mišično atrofijo bi zato morali odkrivati že pri novorojenčkih, da bi najzgodnejšem obdobju prejeli zdravilo, ki bi onemogočilo napredovanje bolezni. Nedavno je presejalni test za novorojenčke za spinalno mišično atrofijo prejel zeleno luč, a je treba do uresničitve projekta narediti še veliko – med drugim je treba vzpostaviti ustrezen laboratorij. Želja vseh je, da se to zgodi čim prej, saj se lahko otrok s to boleznijo rodi kadar koli, v tem hipu pa bo njegova usoda prav takšna, kot je usoda drugih. Prispevek je pripravila Eva Lipovšek.
Uničevanje medijev, pritiski in napadi na novinarke, novinarje in medijsko neodvisnost. O razmerah v slovenskem novinarstvu so govorili Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije, ki začasno vodi tudi Sindikat novinarjev Slovenije, doktor Igor Vobič, izredni profesor s katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede, in Dejan Pušenjak, ki je že vse življenje novinar in urednik. V knjigi Retrovizor, ki je izšla pred dnevi, je Pušenjak napisal: "Tej norosti, sistematičnemu uničevanju, vedno večjemu nasilju, bi se novinarji morali upreti. Morali bi se upreti z večjo silo, ker bi bilo to bolje za vse."
Kaj se dogaja po izvedbi infrastrukturnih investicij, ki vsako leto modernizirajo nekaj ulic naše prestolnice?
Tudi rabljena stanovanja v Ljubljani se hitro dražijo. V primerjavi z letom 2015 so cene v povprečju višje od 35 do 45 %. Ponudba pa se je v epidemiji še skrčila. Kaj se dogaja na trgu nepremičnin – na nakupni in najemni strani? Kaj različne bivanjske razmere pomenijo za družbo in različne generacije? V Vročem mikrofonu smo gostili nepremičninsko posrednico Zarjo Mavec in sociologa Klemena Ploštajnerja.
V Sindikatu Mladi plus opozarjajo, da vlada poglablja problem brezposelnih mladih. Socialni partnerji si želijo dialoga z odločevalci, a vlada njihove pozive ignorira. Podatki za lani sicer kažejo, da je bilo iz Zavoda za zaposlovanje izpisanih 9,5 odstotka več mladih kot v enakem obdobju leta 2019. Na Ministrstvu za delo so jasni, da si z Zavodom za zaposlovanje prizadevajo, da bi mladi dobili ustrezno podporo. Veliko mladih se iskanja zaposlitve loti tudi s pomočjo mreženja. Tak način zaposlovanja je namreč pogost. Ministrstvo za delo sicer mlade ne slika kot najranljivejšo skupino na trgu dela, to so zanje starejši in nizko izobraženi.
Grad Cmurek je eden od najstarejših gradov na Slovenskem, v katerem je več desetletij deloval zavod, ki se je najprej imenoval dom za duševno defektne. Domačini so se organizirali in odprli Muzej norosti, kjer med drugim želijo ohraniti zgodbe ljudi, ki so bili v gradu daleč stran od oči zaprti. Muzej norosti opominja na nujnost deinstitucionalizacije v eni od najbolj institucionaliziranih držav v Evropi, toda zavod Hrastovec je preklical soglasje za izvajanje njegove dejavnosti. Obiskali smo Grad Cmurek in prisluhnili glasovom ljudi, ki so v podobnih institucijah bili zaprti, danes pa živijo v skupnosti.
Dr. Jasna Podreka je asistentka in raziskovalka na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Že več kot petnajst let teoretično in praktično raziskuje vprašanje nasilja med intimnimi partnerji, ki ga uvršča v širši družbeni in politični kontekst, preučuje pa tudi področji žensk v politiki in spolne diskriminacije na trgu dela. V Vročem mikrofonu se bo Nataša Štefe z dr. Jasno Podreka pogovarjala o pomenu zadnjih odkritij glede spolnega nadlegovanja na akademskem področju, pa tudi o trdovratnih moško-ženskih razmerjih v družbi, o feminizmu in politični korektnosti ter širše o pomenu družboslovnih znanosti.
Zaradi skrb vzbujajočih in vse pogostejših izgonov ter nezakonitih vračanj beguncev in prosilcev za azil na evropskih kopenskih in morskih meja Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva države k takojšnjim preiskavam in zaustavitvi teh praks. Podobno opažajo tudi v slovenskih nevladnih organizacijah, ki se podrobno spremljajo tovrstno problematiko. Civilna iniciativa Info Kolpa je neformalna organizacija, ki spremlja dogajanje na slovenskih državnih mejah in beleži sisttematične kršitve policije. Eden izmed posameznikov, ki sodeluje pri Info Kolpi je Jošt Žagar. Do ravnanja slovenske policije na področju migracij in azilnih postopkov je zelo oster. Pri Pravno informacijskem centru si v prihodnosti želijo, da bi se čimprej ustanovila evropska azilna agencija, ki bi poenotila postopke in po mnenju direktorice Katarine Bervar Sternad nudila boljšo zaščito in izvajanje obveznosti, ki jih imajo tudi po mednarodnih pogodbah vse članice.
Na področju migracij v Evropski uniji ima posebno vlogo Frontex, Evropska agencija za mejno in obalno stražo, ki je bila ustanovljena leta 2004. Lani pa je agencija doživela preobrazbo z novo uredbo, ko ji je Unija okrepila vlogo in mu omogočila kadrovsko povečanje za 10 tisoč obmejnih policistov. A Frontex se je znašel v težavah. Najprej zaradi očitkov, da je bil vpleten v nasilno preprečevanje prihodov beguncev in migrantov iz Turčije, kar je agencija ves čas zavračala. Začele pa so jih pestiti tudi notranje težave, predvsem na področju izbire novih kadrov. Po poročanju nekaterih medijev naj bi v agenciji zaradi tega vladal precejšen nered, nekateri so frontexove policiste označili za potemkinove enote. Čeprav priznava nekaj težav pri rekonstrukciji agencije, pa ostre obtožbe zavrača - Slovenec Marko Gašperlin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije, ki pa je že drugi zaporedni mandat predsedujoči upravnega odbora Frontexa. Z njim se je Gašper Andrinek pogovarjal o aktualnih vprašanjih na področju evropske in tudi slovenske migracijske politike.
Čeprav se nam včasih zdi, da je še vedno pandemija covida-19 daleč pred vsemi temami in novicami, svet še zdaleč ni počakal. Pred petimi leti je med prvimi novicami ves čas bila begunsko-migrantska kriza. Ta se je sčasoma razvila v stanje in s to problematiko se že od nastanka ukvarjajo tudi države Evropske unije. Kaj se trenutno dogaja na tem področju? Pred kakšnimi izzivi so? In kaj lahko sploh pričakujemo v prihodnosti? To je tema današnjega Vročega mikrofona, v katerega nas bo vpeljal Gašper Andrinek, ki je v Bruselj poklical našega dopisnika Igorja Juriča.
Dijakom poklicnih in strokovnih šol, ki sestavljajo dve tretjini vseh srednješolcev, grozi, da bodo ostali brez praktičnega izobraževanja v tolikšni meri, da bo vprašljiva njihova poklicna usposobljenost. Mnogi izmed njih, še posebej v programih nižjega poklicnega izobraževanja, nimajo pogojev za učenje na daljavo, med njimi pa je velik delež dijakov s posebnimi potrebami. Kako se spopasti s posledicami, pojasnjuje Janez Damjan, direktor Centra RS za poklicno izobraževanje
Včeraj so kozmetičarke vložile pobudo za presojo vladnih odlokov, ki omejujejo ponujanje in prodajo blaga in storitev. Dve, ki sta zaprli svojo dejavnost, sta spregovorili tudi za Vroči mikrofon. Svoj težek položaj, v katerega ga je pahnila nelogičnost ukrepov, je opisal tudi uveljavljen cvetličar. Številna majhna podjetja in samostojni podjetniki so se znašli na robu preživetja.
Šolanje na daljavo v jesenskem delu traja že več kot 100 dni. Tisti, ki imajo doma ljubeče in spodbudno okolje, pa tudi tisti, ki se v šoli ne počutijo dobro, so morda s takim šolanjem zadovoljni in tudi uspešni. A jih je vse manj, vse več pa tistih z naraščajočo apatičnostjo, nemotiviranostjo, še posebej, če nimajo dobrih pogojev za delo, če imajo učne težave, tonejo v manjše ali večje duševne stiske ali pa so žrtve psihičnih, fizičnih ali spolnih zlorab. Kako spremenjeni otroci se torej vračajo v šole in kaj bi morali vedeti o stiskah tistih, ki žal ostajajo doma?
Leto dni je minilo od popolne ustavitve javnega življenja v kitajskem mestu Wuhan. Enajst milijonov prebivalcev so zaprli v domove in prekinili prometne povezave. Zdelo se je, kot da spremljamo znanstvenofantastični film, a oddaljena resničnost je postala realnost vsega sveta. Koronavirus je ustavil tudi Slovenijo. V prvem valu, spomladi, smo bili pozitiven zgled spopadanja z epidemijo, od jeseni pa nam gre izjemno slabo. Kljub manjšemu umirjanju števila okužb smo še zelo daleč od vsaj približne normalizacije razmer, dodatne skrbi pa povzroča prihod angleškega seva. Nekaj vidikov epidemije v daljšem časovnem obdobju analiziramo z dr. Nino Ružić Gorenjec z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko pri medicinski fakulteti v Ljubljani in dr. Sašem Dolencem iz Kvarkadabre.
Že dobre tri mesece so šolajoči se slovenski otroci in mladostniki doma, najdlje v primerjavi z vrstniki ostalih držav EU. In nič ne kaže, da se bodo šolska vrata osnovnih in srednjih šol za večino kaj kmalu odprla. Kakšen primanjkljaj v znanju in spretnostih bo prinesla tako dolgo trajajoča šola na daljavo? Bodo pristojni še dodatno razrahljali učne načrte in pravila za dokončanje šolskega leta? Kako bo z ocenjevanjem, ko se bodo enkrat vrnili v šolske klopi in kako rešiti zagate s praktičnim poukom v strokovnih srednjih šolah? Smo čisto pozabili na nadarjene učence? To je le nekaj vprašanj, na katere je odgovoril dr. Vinko Logaj, direktor Zavoda RS za šolstvo, kjer so zadolženi za razvoj in prilagoditve celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema države.
Nadzor oljčnega olja Inšpekcije za varno hrano je pokazal, da je na trgovskih policah celo olje, ki je označeno kot ekstra deviško, pa v resnici sploh ni primerno za uživanje. Več kot je nadzora, manj je nepravilnosti, zato bi bilo nadzor nujno še okrepiti. Obetajo pa se tudi spremembe na področju pridelave hrane. Evropska komisija od članic med drugim zahteva zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev v kmetijstvu za 50 odstotkov in zmanjšanje uporabe antibiotikov. Sogovornika: Andreja Bizjak in Jernej Drofenik (oba z Inšpekcije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin)
Spomin na vojaška letala, ki so po prvem valu preletela Slovenijo, je že povsem zbledel med izgorevanjem, tudi v skafandrih, v zdravstvenih ustanovah, domovih za starostnike, centrih za usposabljanje, rešilnih vozilih ... Zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, ki jih je zaradi slabega plačila in posledično migriranja usposobljene delovne sile v tujino premalo, se med epidemijo ne ozirajo na svoje pravice, ampak dajejo vse od sebe, pri tem pa tvegajo tudi zdravje. Namesto letal si želijo predvsem spoštovanje in pošteno plačilo za svoje delo, tudi po tem, ko bo epidemije konec.
Neveljaven email naslov