Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Pogovor z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik
Prejšnji teden sta se sprla nacionalni koordinator za cepljenje in informacijska pooblaščenka. Mojca Prelesnik je od Jelka Kacina prejela obtožbe, da je kriva za težave zaradi neenotnega sistema za cepljenje. "Izjava je zavajajoča in povsem neprimerna. Ljudje so bili do neke mere zlorabljeni. Nekateri so najbrž res verjeli, da je informacijski pooblaščenec tisti, ki zavira možnost uparjanja teh podatkov, v končni fazi pa tudi poziva na cepljenje."
"Do tega trenutka še nihče ni bil oškodovan. Če si se kot posameznik prijavil na portal eUprave in če po nacionalni strategiji nisi na vrsti za cepljenje, ti ta prijava v nobenem primeru ne pomaga. Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali, ali gre za vrstni red ali neko preliminarno izražanje interesa za cepljenje. Dejstvo pa je, da so ljudje, ki so se prijavljali prek eUprave, morali povedati tudi svoj EMŠO. Če daš svoj EMŠO, ne pa številke zdravstvenega zavarovanja, se seveda teh baz brez ustrezne pravne podlage ne da upariti."
Zataknilo se je pri dogovoru med NIJZ, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za javno upravo, ki se med sabo niso mogli dogovoriti, kdo sploh je upravljavec te zbirke, torej kdo bi na cepljenje sploh lahko vabil. Druga težava pa je dejstvo, da ni aplikacije, ki bi lahko podatke prenašala k lečečim zdravnikom. Predvidoma bo narejena 10. maja 2021. Kot poudarja informacijska pooblaščenka, še vedno poteka tudi postopek, kdo bo sploh obdeloval podatke. "NIJZ si prizadeva, da se to zdaj ugotovi in da se ustrezno obvesti ljudi, kaj se je in se bo dogajalo s temi podatki ter kakšen je namen te zbirke."
"Seveda bi lahko obstajala neka vele mega državna zbirka osebnih podatkov, ampak potem smo na poti do Kitajske."
Glede cepilnega potnega lista informacijska pooblaščenka poudarja, da morajo biti pri snovanju teh certifikatov uravnotežena vsa tveganja za temeljne človekove pravice. "Treba je upoštevati tudi nevarnost uporabe teh certifikatov za druge namene, ne samo prehod meje, ampak za vse oblike omejitev gibanja in združevanja. Taka vzpostavitev certifikata tudi ne sme voditi v ustvarjanje neke mega centralne zbirke podatkov na ravni EU. Mi posebej poudarjamo tudi to, da ne sme priti do diskriminacije. Cepivo še ni na voljo vsem, nekateri tudi ne želijo, ne smejo ali se ne morejo cepiti."
Pri informacijskem pooblaščencu se pogosto ukvarjajo tudi z delovno-pravnimi vprašanji, kot je vprašanje termokamer ob vstopu v delovni prostor. Zbirali so se tudi osebni podatki, tudi fotografije. "Tehnologija omogoča veliko, ampak to ne pomeni, da so posegi v temeljno človekovo pravico tudi dopustni."
Informacijski pooblaščenec je prejšnji teden končal inšpekcijski postopek, v katerem je preverjal zakonitost obdelave podatkov v evidenci fotografiranih ljudi, ki jih obdeluje policija. Sistemskih nepravilnosti državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov ni ugotovil. V treh ločenih inšpekcijah nformacijski pooblaščenec preverja tudi konkretno uporabo avtomatizirane primerjave fotografij v okviru prekrškovnih postopkov zoper protestnike na treh shodih. Taka uporaba bi bila nezakonita.
"Modul Face Trace se lahko uporablja samo za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ne pa tudi prekrškov. Vedeti moramo, da ima policija zelo široka pooblastila. Vsako pooblastilo se da zlorabiti. Ampak v tem trenutku državni nadzornik kršitev še ni ugotovil, kaj bodo pokazali trije inšpekcijski nadzori, pa bo treba še počakati."
Slovenska policija ima osem sistemov za avtomatsko branje registrskih tablic, skupaj 16 kamer. Za to je bilo namenjenih 169.242 evrov, 80 odstotkov vrednosti je bilo financirano iz evropskega projekta.
"Policija sistema ta hip ne uporablja. Ima nameščene kamere na strehah nekaterih policijskih avtomobilov, vendar enot za procesiranje v avtih ni nameščenih. Gre za poseg v pravico do svobode gibanje in pravico do varstva osebnih podatkov, neodgovoren je tudi strošek nakupa. Stroka je ves čas opozarjala na neustrezno dikcijo predloga zakona, vendar je bila preslišana, teh sistemov pa se zdaj ne da uporabljati."
Informacijska pooblaščenka se je odzvala tudi na predlog zakona o debirokratizaciji, kjer opozarja tudi na zbirko telefonskih številk državljanov. "Tukaj gre za veliko tveganje za ustavno zagotovljeno zasebnost komunikacij, nenazadnje tudi za zlorabo za druge namene, kot so identifikacija različnih skupin državljanov, nadzor komunikacij, tudi za uporabo v namene politične propagande."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik vztraja, da je bila izjava nacionalnega koordinatorja za cepljenje o njeni vlogi v procesu cepljenja neprimerna. Z Mojco Prelesnik se pogovarjamo tudi o tem, da ti, ki so se na cepljenje prijavili prek eUprave, do danes še v nobenem primeru ne bi mogli biti povabljeni na cepljenje, da aplikacija za prenos podatkov k lečečim zdravnikom sploh še ne obstaja, ter o previdnosti, da ne bi prišlo do diskriminacije. Pooblaščenka poziva k spoštljivemu ravnanju z osebnimi podatki, tudi ko gre za videonadzor osebnih podatkov, nakup opreme za avtomatsko branje registrskih tablic ali cepilni potni list.
Pogovor z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik
Prejšnji teden sta se sprla nacionalni koordinator za cepljenje in informacijska pooblaščenka. Mojca Prelesnik je od Jelka Kacina prejela obtožbe, da je kriva za težave zaradi neenotnega sistema za cepljenje. "Izjava je zavajajoča in povsem neprimerna. Ljudje so bili do neke mere zlorabljeni. Nekateri so najbrž res verjeli, da je informacijski pooblaščenec tisti, ki zavira možnost uparjanja teh podatkov, v končni fazi pa tudi poziva na cepljenje."
"Do tega trenutka še nihče ni bil oškodovan. Če si se kot posameznik prijavil na portal eUprave in če po nacionalni strategiji nisi na vrsti za cepljenje, ti ta prijava v nobenem primeru ne pomaga. Ljudje še vedno ne vedo, za kaj so se sploh prijavljali, ali gre za vrstni red ali neko preliminarno izražanje interesa za cepljenje. Dejstvo pa je, da so ljudje, ki so se prijavljali prek eUprave, morali povedati tudi svoj EMŠO. Če daš svoj EMŠO, ne pa številke zdravstvenega zavarovanja, se seveda teh baz brez ustrezne pravne podlage ne da upariti."
Zataknilo se je pri dogovoru med NIJZ, Ministrstvom za zdravje in Ministrstvom za javno upravo, ki se med sabo niso mogli dogovoriti, kdo sploh je upravljavec te zbirke, torej kdo bi na cepljenje sploh lahko vabil. Druga težava pa je dejstvo, da ni aplikacije, ki bi lahko podatke prenašala k lečečim zdravnikom. Predvidoma bo narejena 10. maja 2021. Kot poudarja informacijska pooblaščenka, še vedno poteka tudi postopek, kdo bo sploh obdeloval podatke. "NIJZ si prizadeva, da se to zdaj ugotovi in da se ustrezno obvesti ljudi, kaj se je in se bo dogajalo s temi podatki ter kakšen je namen te zbirke."
"Seveda bi lahko obstajala neka vele mega državna zbirka osebnih podatkov, ampak potem smo na poti do Kitajske."
Glede cepilnega potnega lista informacijska pooblaščenka poudarja, da morajo biti pri snovanju teh certifikatov uravnotežena vsa tveganja za temeljne človekove pravice. "Treba je upoštevati tudi nevarnost uporabe teh certifikatov za druge namene, ne samo prehod meje, ampak za vse oblike omejitev gibanja in združevanja. Taka vzpostavitev certifikata tudi ne sme voditi v ustvarjanje neke mega centralne zbirke podatkov na ravni EU. Mi posebej poudarjamo tudi to, da ne sme priti do diskriminacije. Cepivo še ni na voljo vsem, nekateri tudi ne želijo, ne smejo ali se ne morejo cepiti."
Pri informacijskem pooblaščencu se pogosto ukvarjajo tudi z delovno-pravnimi vprašanji, kot je vprašanje termokamer ob vstopu v delovni prostor. Zbirali so se tudi osebni podatki, tudi fotografije. "Tehnologija omogoča veliko, ampak to ne pomeni, da so posegi v temeljno človekovo pravico tudi dopustni."
Informacijski pooblaščenec je prejšnji teden končal inšpekcijski postopek, v katerem je preverjal zakonitost obdelave podatkov v evidenci fotografiranih ljudi, ki jih obdeluje policija. Sistemskih nepravilnosti državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov ni ugotovil. V treh ločenih inšpekcijah nformacijski pooblaščenec preverja tudi konkretno uporabo avtomatizirane primerjave fotografij v okviru prekrškovnih postopkov zoper protestnike na treh shodih. Taka uporaba bi bila nezakonita.
"Modul Face Trace se lahko uporablja samo za odkrivanje in pregon kaznivih dejanj, ne pa tudi prekrškov. Vedeti moramo, da ima policija zelo široka pooblastila. Vsako pooblastilo se da zlorabiti. Ampak v tem trenutku državni nadzornik kršitev še ni ugotovil, kaj bodo pokazali trije inšpekcijski nadzori, pa bo treba še počakati."
Slovenska policija ima osem sistemov za avtomatsko branje registrskih tablic, skupaj 16 kamer. Za to je bilo namenjenih 169.242 evrov, 80 odstotkov vrednosti je bilo financirano iz evropskega projekta.
"Policija sistema ta hip ne uporablja. Ima nameščene kamere na strehah nekaterih policijskih avtomobilov, vendar enot za procesiranje v avtih ni nameščenih. Gre za poseg v pravico do svobode gibanje in pravico do varstva osebnih podatkov, neodgovoren je tudi strošek nakupa. Stroka je ves čas opozarjala na neustrezno dikcijo predloga zakona, vendar je bila preslišana, teh sistemov pa se zdaj ne da uporabljati."
Informacijska pooblaščenka se je odzvala tudi na predlog zakona o debirokratizaciji, kjer opozarja tudi na zbirko telefonskih številk državljanov. "Tukaj gre za veliko tveganje za ustavno zagotovljeno zasebnost komunikacij, nenazadnje tudi za zlorabo za druge namene, kot so identifikacija različnih skupin državljanov, nadzor komunikacij, tudi za uporabo v namene politične propagande."
javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”
Kakšen gospodar je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s približno 235 tisoč hektarji državnih gozdov? Ali so ti gozdovi zaradi nizkih koncesnin, ki jih določa Sklad, res zlata jama za koncesionarje? Zahtevamo odgovore od odgovornih v Vročem mikrofonu točno ob 12.00!
Gosta v studiu sta bila dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorili smo o slastni, dobri, zdravi in varni hrani.
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12. Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.
Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Neveljaven email naslov