Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
5500 ton slovenskega krompirja ostaja v skladiščih pridelovalcev, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. V Vročem mikrofonu več o težavah slovenskih pridelovalcev hrane, ki vplivajo tudi na nas, potrošnike.
S kakšnimi težavami se srečujejo slovenski pridelovalci hrane?
V skladiščih pridelovalcev ostaja 5500 ton slovenskega krompirja, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. Ko potrošnik brska po tiskanem oglasnem gradivu trgovcev ali je z njim obdan v zvoku ali sliki, dobi občutek, da slovenski izdelki nekaj veljajo. Da so garant kakovosti in da gre tistim, ki jih ustvarjajo in prodajajo, predvsem za dobro nas, potrošnikov. A tako je le v oglasih.
"V skladiščih je ta hip kar nekaj tisoč ton krompirja. Pred nekaj dnevi sem govoril s pridelovalci krompirja v Prekmurju in na Štajerskem. Tam ima en pridelovalec krompirja v skladišču tudi do 400 ton krompirja presežka. Ponuja ga v razne blagovne centre, ampak mu ne dvignejo niti telefona. Rekel mi je, da je vsak dan vozil krompir v skladišče v Bohovo, zdaj pa ga vozi le enkrat na teden ali na štirinajst dni. To pomeni, da se je prodaja ustavila v celoti." – stisko svojih članov povzame Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
V noveli zakona o kmetijstvu bi svoj prostor našle tudi nedovoljene prakse, kar 27 jih je v evropski direktivi. Te veljajo seveda že desetletja in se dotikajo tudi odnosa med šibkejšim in močnejšim členom, pravi predsednik Zadružne zveze Borut Florjančič: "Sam sem deloval dolga leta na obeh straneh verige – kot dobavitelj in kot prodajalec. Ključna stvar je, da je pogodba dobro dogovorjena. Da ima potem tudi ta, ki je šibkejši v tem pogajanju, možnost na vplivanje pogodbe."
"Nekdo, ki je prej služil s prodajo živine, mleka ali zelenjave, se zdaj spopada s krizo. Kmetije so izredno draga podjetja. Ta zahteva veliko osnovnih sredstev – zagotoviti moraš zemljo, streho, stroje ... Ko pa pogledamo, koliko je od tega dobička, ugotovimo, da je malo ali pa celo minus."
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete se strinja, da so odnosi v verigi daleč od enakopravnih, zato poudarja, da je treba tudi razlikovati raznovrstnost pridelovalcev in njihovega dometa. Zavrača pa tudi mit o lojalnosti slovenskega kupca.
"Slovenci smo zelo fleksibilni, zelo hitro spremenimo nakupne navade. Nedavna študija je pokazala, da so tudi starejši kupci, na katere je slovenska industrija zelo močno zaprisegala kot lojalni segment potrošnikov, izrazito pragmatični. Zelo hitro spremenijo in pozabijo na svojo pripadnost."
1285 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
5500 ton slovenskega krompirja ostaja v skladiščih pridelovalcev, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. V Vročem mikrofonu več o težavah slovenskih pridelovalcev hrane, ki vplivajo tudi na nas, potrošnike.
S kakšnimi težavami se srečujejo slovenski pridelovalci hrane?
V skladiščih pridelovalcev ostaja 5500 ton slovenskega krompirja, na trgovinskih policah pa ponujajo egiptovski krompir. Vinarjem v kleteh ostaja vino, cene govejega mesa so dosegle dno. Neurejene razmere v živilski verigi in nizke odkupne cene hrane niso novost, jih je pa epidemija z ustavitvijo turistične in gostinske dejavnosti ter zaprtjem javnih zavodov samo še bolj razgalila. Ko potrošnik brska po tiskanem oglasnem gradivu trgovcev ali je z njim obdan v zvoku ali sliki, dobi občutek, da slovenski izdelki nekaj veljajo. Da so garant kakovosti in da gre tistim, ki jih ustvarjajo in prodajajo, predvsem za dobro nas, potrošnikov. A tako je le v oglasih.
"V skladiščih je ta hip kar nekaj tisoč ton krompirja. Pred nekaj dnevi sem govoril s pridelovalci krompirja v Prekmurju in na Štajerskem. Tam ima en pridelovalec krompirja v skladišču tudi do 400 ton krompirja presežka. Ponuja ga v razne blagovne centre, ampak mu ne dvignejo niti telefona. Rekel mi je, da je vsak dan vozil krompir v skladišče v Bohovo, zdaj pa ga vozi le enkrat na teden ali na štirinajst dni. To pomeni, da se je prodaja ustavila v celoti." – stisko svojih članov povzame Anton Medved, predsednik Sindikata kmetov Slovenije.
V noveli zakona o kmetijstvu bi svoj prostor našle tudi nedovoljene prakse, kar 27 jih je v evropski direktivi. Te veljajo seveda že desetletja in se dotikajo tudi odnosa med šibkejšim in močnejšim členom, pravi predsednik Zadružne zveze Borut Florjančič: "Sam sem deloval dolga leta na obeh straneh verige – kot dobavitelj in kot prodajalec. Ključna stvar je, da je pogodba dobro dogovorjena. Da ima potem tudi ta, ki je šibkejši v tem pogajanju, možnost na vplivanje pogodbe."
"Nekdo, ki je prej služil s prodajo živine, mleka ali zelenjave, se zdaj spopada s krizo. Kmetije so izredno draga podjetja. Ta zahteva veliko osnovnih sredstev – zagotoviti moraš zemljo, streho, stroje ... Ko pa pogledamo, koliko je od tega dobička, ugotovimo, da je malo ali pa celo minus."
Agrarni ekonomist Aleš Kuhar z Biotehniške fakultete se strinja, da so odnosi v verigi daleč od enakopravnih, zato poudarja, da je treba tudi razlikovati raznovrstnost pridelovalcev in njihovega dometa. Zavrača pa tudi mit o lojalnosti slovenskega kupca.
"Slovenci smo zelo fleksibilni, zelo hitro spremenimo nakupne navade. Nedavna študija je pokazala, da so tudi starejši kupci, na katere je slovenska industrija zelo močno zaprisegala kot lojalni segment potrošnikov, izrazito pragmatični. Zelo hitro spremenijo in pozabijo na svojo pripadnost."
javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?
Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.
Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”
Kakšen gospodar je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s približno 235 tisoč hektarji državnih gozdov? Ali so ti gozdovi zaradi nizkih koncesnin, ki jih določa Sklad, res zlata jama za koncesionarje? Zahtevamo odgovore od odgovornih v Vročem mikrofonu točno ob 12.00!
Gosta v studiu sta bila dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorili smo o slastni, dobri, zdravi in varni hrani.
Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12. Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?
V Sloveniji naj bi z letom 2016 uvedli davčne blagajne. Pa je to res pravo orodje v boju proti sivi ekonomiji ali pa morda prej priložnost za dober posel nekaterih računalniških podjetij in povod za nezadovoljstvo obrtnikov in podjetnikov?
“Z zelo veliko večino je bil pred mesecem v državnem zboru sprejet zakon o uravnoteženju javnih financ občin in med drugim prinesel pomembno spremembo za skoraj 2800 družin, ki živijo v zasebnih tržnih stanovanjih, a so zaradi socialne stiske doslej prejemale subvencijo najemnine. Zakon ukinja le del te subvencije, a le dan pred začetkom veljave zakona se zdi, da je nejasno že to, za kateri del subvencij gre, še manj, kako bodo dosedanji upravičenci brez te pomoči sploh lahko obdržali stanovanja.
110 let Društva novinarjev je le povod za razpravo o slovenskem novinarstvu, razlogov za pogovor pa je še več kot 110.
Simptom česa je nedavni izbruh afere v izplačanimi visokimi honorarji v visokem šolstvu? Ohlapno določenih delovnih obveznosti visokošolskih delavcev?, desetletij neselektivnega kadrovanja z nizkimi pogoji za napredovanja?, ali – kot trdijo naši sogovorniki – tudi samovlade interesnih skupin?
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
V Sloveniji je na športnih prireditvah prepovedano točenje alkoholnih pijač. Pripravljen je predlog novele zakona, ki bi to prepoved odpravil oziroma omilil. Zdravstvene organizacije temu odločno nasprotujejo in opozarjajo, da alkohol in šport ne gresta skupaj, klubi in organizatorji športnih dogodkov pa trdijo, da bi s tem klubom omogočili dodaten zaslužek, saj imajo zaradi prepovedi zdaj dobičke predvsem okoliške trgovine in lokali.
Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi istospolnim parom omogoča posvojitev otroka. V Sloveniji imamo nekaj čez 40 posvojitev na leto, polovica od njih je mednarodnih. Parov, ki si želijo predvsem zaradi neplodnosti po tej poti priti do otroka, pa je na centrih za socialno delo več kot 500.
Morda jim res rečemo otroška bolezen, a ošpice so lahko resna grožnja tudi zdravju odraslih oseb. Ošpic v Sloveniji med leti 2001 - 2009 nismo imeli, zato je vnovičen pojav te izredno nalezljive bolezni vzbudil precejšnjo pozornost. Letos je zbolelo 13 ljudi, zadnji primer je medicinska sestra minuli teden. Kako lahko vnovičen pojav ošpic, tudi pri odraslih in medicinskem osebju, pojasnimo glede na to, da s(m)o bili tako rekoč vsi cepljeni? Kakšne so najnovejše študije o uspešnosti cepljenja in kako se imunost z leti spreminja? Je mogoče oceniti, kakšen bo v prihodnosti trend pojavljanja te bolezni, tudi glede na to, da so žarišča izbruha ošpic tudi naše bližnje države? Odgovore na ta in podobna vprašanja o ošpicah v Vročem mikrofonu, v torek ob 12.00 na Valu 202.
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
"Ljudje se bolj bojijo stranskih učinkov cepljenja, kot tistih, ki jih prinaša bolezen sama."
Zaradi dogodkov na Bližnjem Vzhodu se ocena ogroženosti Sloveniji ni spremenila in tudi ljudje se počutimo razmeroma varne. Pa vendar nas tako na evropski kot na nacionalni ravni kmalu čakajo novi protiteroristični ukrepi. Se počutimo preveč varne? Protiterorizem se je po 11. septembru izkazal tudi za priročen alibi za kršenje človekovih pravic in vdore v zasebnost. Bomo spet morali sprejeti nove posege v svoboščine?
Prek javnih naročil država potroši 4 milijarde evrov na leto. Kako? Pogosto še vedno neučinkovito in netransparentno, pravijo strokovnjaki, ki si v luči prenosa evropske direktive v slovensko zakonodajo želijo, da bi našli rešitve za odprta vprašanja in da se bistvo ne bo izgubilo s prevodom. Gaber Cerle iz IJS bo predstavil eno od možnih rešitev zagotavljanja učinkovitih javnih naročil s pomočjo pametnih informacijskih tehnologij. Gostja v studiu bo Milena Basta Trtnik, svetovalka za javna naročila za javni in zasebni sektor.
Kako ujeti ubežnike, ki se izmikajo roki pravice? Policija bi bila verjetno res uspešnejša, če bi dobila več pooblastil, a prikriti preiskovalni ukrepi bi v tem primeru pomenili poseg v pravico do zasebnosti sorodnikov in vseh tistih, ki so morda v stikih z iskano osebo.
Približno 1400 hektarjev slovenskih kmetijskih površin oziroma 500 kmetij leži na prvem vodovarstvenem območju, kjer so omejitve za kmetovalce najstrožje. Celo tako stroge, da ogrožajo preživetje teh kmetij, so prepričani kmetje. Rešitev vidijo v višjih odškodninah za kmetovanje ali pa v državnem odkupu zemljišč na vodovarstvenem območju, a kaj ko s Skladom kmetijskih zemljišč ne najdejo skupnega jezika glede višine cene za odkup. Kako presekati ta gordijski vozel? Kako, če sploh, lahko država kmetom zagotovi prej omenjene višje odškodnine?
Neveljaven email naslov