Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.

Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj zastavlja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še finančno zdržno

"Cene CO2 kuponov so že tako visoke, da je delovanje premogovnih elektrarn v Evropi nerentabilno. To se jasno kaže tudi pri delovanju TEŠ-a. V finančni študiji delovanja TEŠ-a do 2030 smo ocenili, da bo TEŠ v tem desetletju pridelav 870 milijonov evrov izgube. Izkazalo se je, da so tudi te ocene bile preveč konservativne in da TEŠ že zdaj dela izgubo približno 100 milijonov evrov na leto. Tudi najhitrejša letnica zaprtja 2033 je preveč oddaljena in je resno treba razmisliti, kako naprej, sploh kar se tiče delavcev v Šaleški dolini in prestrukturiranja regije." - Tomislav Tkalec, Focus

S tem se ne strinjajo rudarji. V velenjskem rudniku jih dela 950:

Jože Virbnik je vodja odkopa 31 let: "Malo je smešno, da bomo namesto moderne termoelektrarne Šoštanj uvažali elektriko iz bivše Jugoslavije, ki ima zelo zastarele termo objekte."

Tilen Repolusk pa v rudniku dela šesto leto, star je 27 let. "Jaz se vidim tukaj, nikjer drugje. S srcem in dušo sem knap in ne razmišljam o ničemer drugem. Zdaj sem v letih, ko bi si kupil stanovanje, a kdo ti bo dal kredit, če govorimo o letnici 2033. Že kot otrok sem vedel, da bom knap. V moji družini so bili vsi knapi. Drugje se ne vidim, kot tu. Ne vem, kaj bom, če bo slučajno prišlo do tega."

Sindikalisti se niso pripravljeni pogajati o zaprtju prej kot leta 2042. Predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot pravi, da nihče od zaposlenih ne sme ostati brez zaposlitve oziroma socialne varnosti, ki bo omogočala približno enak življenjski standard.

Tomislav Tkalec iz Fokusa meni, da možnosti za to, da bi TEŠ deloval do leta 2042, ni: "Če TEŠ in HSE ne bosta mogla odplačati kredita za izgradnjo TEŠ 6, bo morala država pokriti preostanek in bomo vsi davkoplačevalci morali plačati za to, da bo termoelektrarna delovala nekaj let."

Prestrukturiranje pa ne pomeni nujno samo izgub. Razogličenje je namreč postalo velik posel in lahko postane tudi finančna priložnost. Na mizi je vse več, tudi nasprotujočih si študij, pridružila se jim je tudi analiza gospodarskih priložnosti razogličenja za Slovenijo. Tim Taylor je Novozelandec iz zavoda Korimako, ki živi na Ptuju in vodi inicativo Thriving Communities, ki skuša podpreti skupnosti na področju jugovzhodne Evrope pri nujnih spremembah. V prvi analizi so preučili samo polovico slovenskih emisij.

"Če bi te emisije zmanjšali za 80 odstotkov, 40 odstotkov do leta 2030, bi potrebovali približno 10 milijardno investicijo, toda povrnilo bi se skoraj 300 odstotkov. Večina na račun prihrankov v zdravstvu. Namesto osredotočenosti na izgubo bi se morali vprašati, kakšna je priložnost v razogličenju." - Tim Taylor