Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj zastavlja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še finančno zdržno
"Cene CO2 kuponov so že tako visoke, da je delovanje premogovnih elektrarn v Evropi nerentabilno. To se jasno kaže tudi pri delovanju TEŠ-a. V finančni študiji delovanja TEŠ-a do 2030 smo ocenili, da bo TEŠ v tem desetletju pridelav 870 milijonov evrov izgube. Izkazalo se je, da so tudi te ocene bile preveč konservativne in da TEŠ že zdaj dela izgubo približno 100 milijonov evrov na leto. Tudi najhitrejša letnica zaprtja 2033 je preveč oddaljena in je resno treba razmisliti, kako naprej, sploh kar se tiče delavcev v Šaleški dolini in prestrukturiranja regije." - Tomislav Tkalec, Focus
S tem se ne strinjajo rudarji. V velenjskem rudniku jih dela 950:
Jože Virbnik je vodja odkopa 31 let: "Malo je smešno, da bomo namesto moderne termoelektrarne Šoštanj uvažali elektriko iz bivše Jugoslavije, ki ima zelo zastarele termo objekte."
Tilen Repolusk pa v rudniku dela šesto leto, star je 27 let. "Jaz se vidim tukaj, nikjer drugje. S srcem in dušo sem knap in ne razmišljam o ničemer drugem. Zdaj sem v letih, ko bi si kupil stanovanje, a kdo ti bo dal kredit, če govorimo o letnici 2033. Že kot otrok sem vedel, da bom knap. V moji družini so bili vsi knapi. Drugje se ne vidim, kot tu. Ne vem, kaj bom, če bo slučajno prišlo do tega."
Sindikalisti se niso pripravljeni pogajati o zaprtju prej kot leta 2042. Predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot pravi, da nihče od zaposlenih ne sme ostati brez zaposlitve oziroma socialne varnosti, ki bo omogočala približno enak življenjski standard.
Tomislav Tkalec iz Fokusa meni, da možnosti za to, da bi TEŠ deloval do leta 2042, ni: "Če TEŠ in HSE ne bosta mogla odplačati kredita za izgradnjo TEŠ 6, bo morala država pokriti preostanek in bomo vsi davkoplačevalci morali plačati za to, da bo termoelektrarna delovala nekaj let."
Prestrukturiranje pa ne pomeni nujno samo izgub. Razogličenje je namreč postalo velik posel in lahko postane tudi finančna priložnost. Na mizi je vse več, tudi nasprotujočih si študij, pridružila se jim je tudi analiza gospodarskih priložnosti razogličenja za Slovenijo. Tim Taylor je Novozelandec iz zavoda Korimako, ki živi na Ptuju in vodi inicativo Thriving Communities, ki skuša podpreti skupnosti na področju jugovzhodne Evrope pri nujnih spremembah. V prvi analizi so preučili samo polovico slovenskih emisij.
"Če bi te emisije zmanjšali za 80 odstotkov, 40 odstotkov do leta 2030, bi potrebovali približno 10 milijardno investicijo, toda povrnilo bi se skoraj 300 odstotkov. Večina na račun prihrankov v zdravstvu. Namesto osredotočenosti na izgubo bi se morali vprašati, kakšna je priložnost v razogličenju." - Tim Taylor
1261 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj zastavlja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še finančno zdržno
"Cene CO2 kuponov so že tako visoke, da je delovanje premogovnih elektrarn v Evropi nerentabilno. To se jasno kaže tudi pri delovanju TEŠ-a. V finančni študiji delovanja TEŠ-a do 2030 smo ocenili, da bo TEŠ v tem desetletju pridelav 870 milijonov evrov izgube. Izkazalo se je, da so tudi te ocene bile preveč konservativne in da TEŠ že zdaj dela izgubo približno 100 milijonov evrov na leto. Tudi najhitrejša letnica zaprtja 2033 je preveč oddaljena in je resno treba razmisliti, kako naprej, sploh kar se tiče delavcev v Šaleški dolini in prestrukturiranja regije." - Tomislav Tkalec, Focus
S tem se ne strinjajo rudarji. V velenjskem rudniku jih dela 950:
Jože Virbnik je vodja odkopa 31 let: "Malo je smešno, da bomo namesto moderne termoelektrarne Šoštanj uvažali elektriko iz bivše Jugoslavije, ki ima zelo zastarele termo objekte."
Tilen Repolusk pa v rudniku dela šesto leto, star je 27 let. "Jaz se vidim tukaj, nikjer drugje. S srcem in dušo sem knap in ne razmišljam o ničemer drugem. Zdaj sem v letih, ko bi si kupil stanovanje, a kdo ti bo dal kredit, če govorimo o letnici 2033. Že kot otrok sem vedel, da bom knap. V moji družini so bili vsi knapi. Drugje se ne vidim, kot tu. Ne vem, kaj bom, če bo slučajno prišlo do tega."
Sindikalisti se niso pripravljeni pogajati o zaprtju prej kot leta 2042. Predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot pravi, da nihče od zaposlenih ne sme ostati brez zaposlitve oziroma socialne varnosti, ki bo omogočala približno enak življenjski standard.
Tomislav Tkalec iz Fokusa meni, da možnosti za to, da bi TEŠ deloval do leta 2042, ni: "Če TEŠ in HSE ne bosta mogla odplačati kredita za izgradnjo TEŠ 6, bo morala država pokriti preostanek in bomo vsi davkoplačevalci morali plačati za to, da bo termoelektrarna delovala nekaj let."
Prestrukturiranje pa ne pomeni nujno samo izgub. Razogličenje je namreč postalo velik posel in lahko postane tudi finančna priložnost. Na mizi je vse več, tudi nasprotujočih si študij, pridružila se jim je tudi analiza gospodarskih priložnosti razogličenja za Slovenijo. Tim Taylor je Novozelandec iz zavoda Korimako, ki živi na Ptuju in vodi inicativo Thriving Communities, ki skuša podpreti skupnosti na področju jugovzhodne Evrope pri nujnih spremembah. V prvi analizi so preučili samo polovico slovenskih emisij.
"Če bi te emisije zmanjšali za 80 odstotkov, 40 odstotkov do leta 2030, bi potrebovali približno 10 milijardno investicijo, toda povrnilo bi se skoraj 300 odstotkov. Večina na račun prihrankov v zdravstvu. Namesto osredotočenosti na izgubo bi se morali vprašati, kakšna je priložnost v razogličenju." - Tim Taylor
Po odmevnih množičnih pomilostitvah in pred olimpijskimi igrami v Sočiju, v času, ko so oči sveta uprte v Rusijo, medijska scena v tej državi doživlja korenite spremembe.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Čeprav z energetskimi izkaznicami stavb v resnici že nekaj let zamujamo, sta izdelava in namen tovrstnih ocen za mnoge Slovence še vedno nerazjasnjena novost. Zato smo se tokrat posvetili metodologiji, izvedbenih cenah, razlikah med večstanovanjskimi in samostojnimi enotami ter nestanovanjskimi objekti, pa tudi o časovnih rokih in prihodnosti izkaznic ...
Korupcija je v športu prisotna že od vsega začetka, a je pospešena rast športa v dobi modernih komunikacijskih tehnologij prinesla eksponentno povečevanje dopinga in prirejanja izidov do mere, kjer ogroža obstoj določenih športnih panog. Boj proti dopingu je prišel v ospredje z odmevnimi primeri, ki so dokazali, da ni nedotakljivih in nedotaknjenih. Zdaj se je potrebno posvetiti še drugemu obrazu korupcije v športu – prirejanju izidov, kjer je umazanije morda še nekoliko več.
Kaj nam sporočajo izgredi skrajnih skupin po Evropi? Da je evropska ideja o življenju v skupnosti miru in blaginje mrtva? Ali, da je skrajni čas za njeno okrepitev? In kaj nam sporočajo funkcionarji in uradniki Evropske unije, ki skoraj na vsako kritiko o neučinkovitosti odgovarjajo z … Več ne moremo, ker nam države ne pustijo? V Strasbourgu smo spraševali, ali bo po evropskih volitvah maja kaj drugače ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
O rezultatih stresnih testov razmišljata ekonomist dr. Aleksander Kešeljevič in finančni analitik Igor Erkar. Pridajamo glas ljudstva.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Kot se je izkazalo je šlo pri razpisu, oziroma izbiri ponudnika za najem Predjamskega gradu za več napak. Izbrana je bila delničarska družba Postojnska jama, ki po mnenju drugih ponudnikov ni izpolnjevala razpisnih pogojev, kar pomeni, da so na Ministrstvu za kulturo kršili razpisne pogoje. Glede izbire najemnika je ogorčena tudi lokalna skupnost, saj kot pravijo krajani Bukovja jim nihče iz delniške družbe Postojnska jama ni predstavil programa niti jih niso prosili za sodelovanje, kar je kot pogoj zapisano v razpisni dokumentaciji. Kot kaže bo zadnjo besedo imelo sodišče, saj je eden izmed neizbranih ponudnikov že vložil tožbo.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Po novem letu nas čakajo spremembe pokojninske in zdravstvene zakonodaje. Posledice bodo občutili predvsem tisti honorarni delavci, ki niso vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Izplačilo honorarjev na podlagi podjemnih in avtorskih pogodb bo namreč nižje za skoraj 30 odstotkov. Socialne razmere številnih, ki jim v času razširitve prekernega dela tovrstne pogodbe predstavlja primarni vir dohodka, se bodo tako občutno poslabšale. Nekateri menijo, da se jim za tako nizke honorarje sploh ne bo več splačalo delati.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov