Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj zastavlja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še finančno zdržno
"Cene CO2 kuponov so že tako visoke, da je delovanje premogovnih elektrarn v Evropi nerentabilno. To se jasno kaže tudi pri delovanju TEŠ-a. V finančni študiji delovanja TEŠ-a do 2030 smo ocenili, da bo TEŠ v tem desetletju pridelav 870 milijonov evrov izgube. Izkazalo se je, da so tudi te ocene bile preveč konservativne in da TEŠ že zdaj dela izgubo približno 100 milijonov evrov na leto. Tudi najhitrejša letnica zaprtja 2033 je preveč oddaljena in je resno treba razmisliti, kako naprej, sploh kar se tiče delavcev v Šaleški dolini in prestrukturiranja regije." - Tomislav Tkalec, Focus
S tem se ne strinjajo rudarji. V velenjskem rudniku jih dela 950:
Jože Virbnik je vodja odkopa 31 let: "Malo je smešno, da bomo namesto moderne termoelektrarne Šoštanj uvažali elektriko iz bivše Jugoslavije, ki ima zelo zastarele termo objekte."
Tilen Repolusk pa v rudniku dela šesto leto, star je 27 let. "Jaz se vidim tukaj, nikjer drugje. S srcem in dušo sem knap in ne razmišljam o ničemer drugem. Zdaj sem v letih, ko bi si kupil stanovanje, a kdo ti bo dal kredit, če govorimo o letnici 2033. Že kot otrok sem vedel, da bom knap. V moji družini so bili vsi knapi. Drugje se ne vidim, kot tu. Ne vem, kaj bom, če bo slučajno prišlo do tega."
Sindikalisti se niso pripravljeni pogajati o zaprtju prej kot leta 2042. Predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot pravi, da nihče od zaposlenih ne sme ostati brez zaposlitve oziroma socialne varnosti, ki bo omogočala približno enak življenjski standard.
Tomislav Tkalec iz Fokusa meni, da možnosti za to, da bi TEŠ deloval do leta 2042, ni: "Če TEŠ in HSE ne bosta mogla odplačati kredita za izgradnjo TEŠ 6, bo morala država pokriti preostanek in bomo vsi davkoplačevalci morali plačati za to, da bo termoelektrarna delovala nekaj let."
Prestrukturiranje pa ne pomeni nujno samo izgub. Razogličenje je namreč postalo velik posel in lahko postane tudi finančna priložnost. Na mizi je vse več, tudi nasprotujočih si študij, pridružila se jim je tudi analiza gospodarskih priložnosti razogličenja za Slovenijo. Tim Taylor je Novozelandec iz zavoda Korimako, ki živi na Ptuju in vodi inicativo Thriving Communities, ki skuša podpreti skupnosti na področju jugovzhodne Evrope pri nujnih spremembah. V prvi analizi so preučili samo polovico slovenskih emisij.
"Če bi te emisije zmanjšali za 80 odstotkov, 40 odstotkov do leta 2030, bi potrebovali približno 10 milijardno investicijo, toda povrnilo bi se skoraj 300 odstotkov. Večina na račun prihrankov v zdravstvu. Namesto osredotočenosti na izgubo bi se morali vprašati, kakšna je priložnost v razogličenju." - Tim Taylor
1261 epizod
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj poraja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še financno zdržno. Dolg HSE že znaša 640 milijonov evrov. Odšli smo med rudarje, ki tudi ob izbruhih metana in vdorih vode živijo za rudnik in verjamejo, da bi ustavitev TEŠ 6 pomenila socialno bombo, pogovarjali pa smo se tudi z okoljevarstveniki, ki so prepricani, da razogličenje Slovenije ponuja tudi velikanske gospodarske priložnosti.
Ob okoljskih in zdravstvenih argumentih se vse bolj zastavlja vprašanje, kako dolgo bo delovanje TEŠ 6 ob cenah emisijskih kuponov še finančno zdržno
"Cene CO2 kuponov so že tako visoke, da je delovanje premogovnih elektrarn v Evropi nerentabilno. To se jasno kaže tudi pri delovanju TEŠ-a. V finančni študiji delovanja TEŠ-a do 2030 smo ocenili, da bo TEŠ v tem desetletju pridelav 870 milijonov evrov izgube. Izkazalo se je, da so tudi te ocene bile preveč konservativne in da TEŠ že zdaj dela izgubo približno 100 milijonov evrov na leto. Tudi najhitrejša letnica zaprtja 2033 je preveč oddaljena in je resno treba razmisliti, kako naprej, sploh kar se tiče delavcev v Šaleški dolini in prestrukturiranja regije." - Tomislav Tkalec, Focus
S tem se ne strinjajo rudarji. V velenjskem rudniku jih dela 950:
Jože Virbnik je vodja odkopa 31 let: "Malo je smešno, da bomo namesto moderne termoelektrarne Šoštanj uvažali elektriko iz bivše Jugoslavije, ki ima zelo zastarele termo objekte."
Tilen Repolusk pa v rudniku dela šesto leto, star je 27 let. "Jaz se vidim tukaj, nikjer drugje. S srcem in dušo sem knap in ne razmišljam o ničemer drugem. Zdaj sem v letih, ko bi si kupil stanovanje, a kdo ti bo dal kredit, če govorimo o letnici 2033. Že kot otrok sem vedel, da bom knap. V moji družini so bili vsi knapi. Drugje se ne vidim, kot tu. Ne vem, kaj bom, če bo slučajno prišlo do tega."
Sindikalisti se niso pripravljeni pogajati o zaprtju prej kot leta 2042. Predsednik Sindikata Premogovnika Velenje Simon Lamot pravi, da nihče od zaposlenih ne sme ostati brez zaposlitve oziroma socialne varnosti, ki bo omogočala približno enak življenjski standard.
Tomislav Tkalec iz Fokusa meni, da možnosti za to, da bi TEŠ deloval do leta 2042, ni: "Če TEŠ in HSE ne bosta mogla odplačati kredita za izgradnjo TEŠ 6, bo morala država pokriti preostanek in bomo vsi davkoplačevalci morali plačati za to, da bo termoelektrarna delovala nekaj let."
Prestrukturiranje pa ne pomeni nujno samo izgub. Razogličenje je namreč postalo velik posel in lahko postane tudi finančna priložnost. Na mizi je vse več, tudi nasprotujočih si študij, pridružila se jim je tudi analiza gospodarskih priložnosti razogličenja za Slovenijo. Tim Taylor je Novozelandec iz zavoda Korimako, ki živi na Ptuju in vodi inicativo Thriving Communities, ki skuša podpreti skupnosti na področju jugovzhodne Evrope pri nujnih spremembah. V prvi analizi so preučili samo polovico slovenskih emisij.
"Če bi te emisije zmanjšali za 80 odstotkov, 40 odstotkov do leta 2030, bi potrebovali približno 10 milijardno investicijo, toda povrnilo bi se skoraj 300 odstotkov. Večina na račun prihrankov v zdravstvu. Namesto osredotočenosti na izgubo bi se morali vprašati, kakšna je priložnost v razogličenju." - Tim Taylor
Kakšna naj bosta sodobna radio in televizija, kako ju preplesti z multimedijskimi vsebinami, kje so potrebne spremembe, kako je z uvajanjem tehnoloških novosti, svežimi novinarskimi pristopi, razmerjem s komercialnimi ponudniki, neodvisnostjo javnega servisa …Sogovorniki: Cila Benkö, generalna direktorica švedskega javnega radia; Lenart Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela; Boštjan Jerko, aktivni odjemalec vsebin RTV Slovenija, tolmač znakovnega jezika; doc. dr. Peter Lah, komunikolog, jezuit in profesor na rimski univerzi Gregoriana; doc. dr. Igor Vobič, katedra za novinarstvo FDV.
Odgovarjamo na vprašanje: več Evrope ali več Evropske unije?
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Zakaj ni pravih ljudi na pravih mestih? Kdo kandidira, kako se izbira, kdo je izbran? S temi vprašanji smo se odpravili k predsedniku republike Borutu Pahorju, predsednici uradniškega sveta, strokovnjaku za kadrovski menedžment, k nekdanjemu politiku, ki ne najde službe, in k zagovorniku izbiranja kandidatov z žrebom.
Za razvojno pomoč Slovenija nameni komaj tretjino sredstev, ki bi jih morala glede na mednarodne zaveze. Kot del sveta, ki je sam sebe označil za razvitega, se moramo vprašati tudi o ciljih in učinkovitosti take pomoči. Ali razvojna pomoč odraža dejanske potrebe držav v razvoju in v kolikšni meri je razvojno sodelovanje le PR globalnih korporacij?
Starši vse pogosteje opažajo, da tudi dlje časa odsotne učitelje nadomeščajo sodelavci brez ustrezne izobrazbe za poučevanje šolskega predmeta. Ministrstvo za izobraževanje, šolo in šport ne daje pravočasno soglasij za nadomestne zaposlitve učiteljev ali pa jih celo sploh ne daje. Ponekod imajo učenci v podaljšanem bivanju vsak dan drugega učitelja. Ravnatelji šol opozarjajo, da gre to varčevanje na škodo pridobivanja znanja otrok.
Pomočnice v gospodinjstvih, vzdrževalci površin, negovalci starejših ... za bodo kmalu rabili vrednotnico, listek z nominalno vrednostjo za plačilo storitev. Pripravljen je predlog zakona, ki naj bi - tako pravijo na ministrstvu za delo - omejil obseg dela in zaposlovanja na črno ...
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Vsaka sprememba Zakona o Kobilarni Lipica poslabša razmere v Lipici. Taka so predvidevanja tudi na račun zadnje, ki so jo poslanci potrdili v četrtek. Čez dobro leto naj bi se z gostinsko hotelirsko dejavnostjo ukvarjal zasebnik, kaj bo s 35 zaposlenimi v Lipici Turizem pa ostaja neznanka. Ravno tako ni jasno, kakšen bo vpliv na kobilarno oziroma kulturni spomenik. Zato se postavlja vprašanje, ali je politika Kobilarni Lipica zadala smrtni udarec?
Na ministrstvu za pravosodje resno razmišljajo o tem, da bi vsaj nekateri obsojenci delno pokrivali stroške življenja za rešetkami. Gosta: Danijela Mrhar Prelić in Dragan Petrovec.
Nepremičninski davek. Ustavno sodišče ga presoja. Vlada ga spreminja. Geodetska uprava pa še naprej dela s polno paro. Okrepili so ekipe, podaljšali urnike, povečali število uradov, kjer lahko lastniki nepremičnin urejate svoje podatke ... Davek boste torej, več kot očitno, plačali že letos.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Poštar in sodni kurir zvonita samo dvakrat, pooblaščeni vročevalci pa zvonijo, trkajo in poizvedujejo, da bi našli tiste, ki se izmikajo sodni ali kakšni drugi nezaželeni pošti. O vročanju pošte in o tistih, ki se ji izogibajo, smo se pogovarjali z detektivom Denisom Novakom, s pooblaščeno sodno vročevalko Heleno Dvoršak, z Borisom Gabrijelom Hrovatom, sodnikom Okrožnega sodišča v Ljubljani, in z Andrejo Lang z Ministrstva za pravosodje.
Zakaj se osrednja organizacija ljubljanskih študentov z letnim proračunom 3,2 milijona evrov vse bolj komercializira, odpira restavraciji in razmišlja o alternativnih virih dohodkov, na drugi strani pa se odpoveduje stebrom študentske kulture. Soočamo mnenja.
O raztegljivi, razpršeni in brezzobi odgovornosti se bomo pred torkovim Vročim mikrofonom pogovarjali s profesorjem doktorjem Erikom Kerševanom s Pravne fakultete v Ljubljani in s specialistom klinične psihologije doktorjem Aleksandrom Zadelom, ki pravi, da se odgovornost začne pri dveletnem otroku in ves čas raste z njim.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Izkušnje Brezplačne pravne pomoči v okviru projekta Botrstvo pri reševanju najnujnejših socialnih stisk kažejo, da družine same velikokrat ne zmorejo birokratskih bojev za pravice, ki bi jim sicer pripadale. Brezplačna pravna pomoč se zato zdaj širi še na pisarne na Prevaljah, v Celju, na Ptuju in v Murski Soboti, socialno ogroženim družinam pa je na voljo tudi brezplačna telefonska številka 080 14 32. Vse informacije so na voljo na www.boter.si
Vse pogosteje se ukvarjamo z vodnimi ujmami po Sloveniji in takrat navadno modrujemo o varstvu pred poplavami in urejanju vodotokov. Gruberjev kanal na Ljubljanici je že 233 let primer dobre prakse v prestolnici – zdaj naj bi mesto na vhodu v kanal zgradilo pristanišče za rečna plovila. Marsikomu se to zdi zelo nevaren načrt, visoke vode bi ob zamašitvi ozkega grla zlahka našle drugačne načine razlitja kot urbanisti in arhitekti.
Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?
Neveljaven email naslov