Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sledite obrazu: "Iščem sestro", "Iščem sina"

21.12.2021

Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike.

Spletna stran Sledite obrazu – Trace the Face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj begunci prihajajo iz različnih držav

V svetovnem gibanju Rdečega križa se vsako leto trudijo, da popolnoma brezplačno ponovno povežejo družine, ki so se ločile zaradi spopadov, naravnih nesreč ali selitev. V ta namen so leta 2013 kot odgovor na migracije vzpostavili spletno orodje, stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu,  fotogalerijo ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike, ki bi lahko bili kjer koli vzdolž begunske poti v Evropo.

"Spletno platformo Trace the face smo začeli uporabljati leta 2013, skupaj nekatera evropska nacionalna društva Rdečega križa ter Mednarodni odbor Rdečega križa. V praksi se je namreč izkazalo, kako zelo težko je iskati pogrešane begunce, ki so na poti in je v nekem trenutku zelo težko vedeti kje so, v kateri državi se nekdo nahaja.  Ko nekje pride do naravne katastrofe ali vojaškega udara, se bodo ljudje sicer ločili, ampak vsaj približno se bo vedelo na katerem območju so in kje jih iskati. Ko pa gre za begunce, ki so na poti v Evropo, pa tega ne veš. Včasih še njihove družine, ki so ostale doma, ne vedo kje so, niti kam gredo. Morda je nekdo doma dejal, da bo skušal priti v Veliko Britanijo, pa je zares prišel do Finske. In tako smo dobili idejo, da bi lahko vsem, ki iščejo svoje pogrešane družinske člane, pri tem iskanju pomagal internet, ki je brezmejen. Spletna stran Trace the face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj vemo, da begunci prihajajo iz različnih držav. V migracije so vpleteni tri celine. Imamo begunce iz Afrike, Srednjega vzhoda, Bangladeša. In če imajo ljudje dostop do interneta, lahko sorodnike iščejo po spletu sami. Če na primer nekdo med objavljenimi fotografijami prepozna pogrešanega svojca, mu pošlje sporočilo, da se mu na primer zdi, da je on njegov pogrešan brat, ki ga išče zadnji dve leti. Oseba s fotografije bo prejela sporočilo in preverila, ali gre res za njegovega brata. Torej, vsak lahko išče med objavljenimi fotografijami, drugače pa je, ko nekdo želi objaviti svojo fotografijo. V tem primeru tega ne more sam, ampak le ob pomoči organizacije Rdečega križa, ki to pomoč daje v okviru društev v vseh državah. Seveda pa smo pri objavah zelo previdni, nikoli javno ne objavljamo fotografij otrok, mladoletnih oseb ali pa oseb, ki jih je strah objave svoje fotografije. So pa njihove fotografije in podatki vidni ljudem, ki se na nacionalnih društvih Rdečega križa ukvarjajo s pogrešanimi osebami." - Lucile Marbeau, namestnica vodje za komuniciranje pri nacionalnem društvu Rdečega križa Francije

Spletna stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu je na voljo v sedmih jezikih, ob angleškem, francoskem, španskem in arabskem tudi v paštunskem, somalskem in v jeziku dari. Do zdaj so jo uporabili pripadniki 129-ih narodnosti, največ iščočih na strani je iz Afganistana, sledijo Sirci in Iračani. V okviru globalne statistike ima več kot 6200 ljudi objavljeno svojo fotografijo na spletni srani Trace the face, registriranih imajo nekje 24 500 pogrešanih oseb.

"Če povem primer, ki ni tako star. Šlo je za fanta, ki je leta 2015 zbežal iz Afganistana in 2017 prišel na Dansko. Tukaj je začel iskati svojo družino, kar pa je bilo takrat v Afganistanu zaradi konfliktov na žalost zelo težko. Zato smo mu predstavili možnost, da lahko njegovo fotografijo naložimo na platformo Trace the face in takoj se je strinjal s tem. Nekega dne so nas poklicali iz grške organizacije Rdečega križa in dejali, da je morda pri njih brat tega fanta. Izkazalo se je, da je ta iz Afganistana zbežal pozneje, prišel do Grčije, kjer je izvedel za spletno stran Trace the face in na njej našel fotografijo brata na Danskem. To je bila neverjetna zgodba. Še vedno oba iščeta svojo družino v Afganistanu. Ta je verjetno zapustila območje, na katerem je živela ob njunem odhodu, a vsaj brata sta se našla. Čeprav nista v isti državi, eden drugega podpirata, vesta, da nista sama in da lahko med seboj govorita o svojih težavah in tem, kar doživljata vsak v svoji novi državi." - Christel Winther, sodelavka Službe za obnavljanje družnsih vezi pri Rdečem križu Danske

Tudi v Sloveniji je ena izmed glavnih dejavnosti Rdečega križa Služba za poizvedovanje oziroma združevanje družinskih vezi v vojnah, nesrečah, izrednih razmerah. Posebno dejavna je bila po drugi svetovni vojni predvsem pri iskanju pogrešanih in izginulih oseb, vračanju ugrabljenih otrok in ujetnikov ter združevanju razkropljenih družin. Več o tem sta nam povedali strokovna sodelavka Rdečega križa Slovenije Maja Murn in generalna sekretarka Cvetka Tomin.

 

 


Vroči mikrofon

1279 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Sledite obrazu: "Iščem sestro", "Iščem sina"

21.12.2021

Glede na poročilo Agencije ZN za bgunce (UNHCR) se je število ljudi, ki bežijo pred vojnami, nasiljem, preganjanjem in kršitvami človekovih pravic, kljub pandemiji lani povečalo na več kot 8,2 milijona. Kar 42 odstotkov razseljenih ljudi po svetu je mlajših od 18 let. Marsikdo na poti izgubi stike s svojci, veliko je pogrešanih. Pri iskanju pogrešanih in pri ponovnem povezovanju družin se trudijo tudi v svetovnem gibanju Rdečega križa. Eno izmed orodij, ki pomaga pri tem, je spletna stran Trace the FAce oziroma Sledite obrazu, fotogalerija ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike.

Spletna stran Sledite obrazu – Trace the Face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj begunci prihajajo iz različnih držav

V svetovnem gibanju Rdečega križa se vsako leto trudijo, da popolnoma brezplačno ponovno povežejo družine, ki so se ločile zaradi spopadov, naravnih nesreč ali selitev. V ta namen so leta 2013 kot odgovor na migracije vzpostavili spletno orodje, stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu,  fotogalerijo ljudi, ki iščejo pogrešane sorodnike, ki bi lahko bili kjer koli vzdolž begunske poti v Evropo.

"Spletno platformo Trace the face smo začeli uporabljati leta 2013, skupaj nekatera evropska nacionalna društva Rdečega križa ter Mednarodni odbor Rdečega križa. V praksi se je namreč izkazalo, kako zelo težko je iskati pogrešane begunce, ki so na poti in je v nekem trenutku zelo težko vedeti kje so, v kateri državi se nekdo nahaja.  Ko nekje pride do naravne katastrofe ali vojaškega udara, se bodo ljudje sicer ločili, ampak vsaj približno se bo vedelo na katerem območju so in kje jih iskati. Ko pa gre za begunce, ki so na poti v Evropo, pa tega ne veš. Včasih še njihove družine, ki so ostale doma, ne vedo kje so, niti kam gredo. Morda je nekdo doma dejal, da bo skušal priti v Veliko Britanijo, pa je zares prišel do Finske. In tako smo dobili idejo, da bi lahko vsem, ki iščejo svoje pogrešane družinske člane, pri tem iskanju pomagal internet, ki je brezmejen. Spletna stran Trace the face, na kateri so objavljene fotografije ljudi, ki iščejo svojce, je dostopna po vsem svetu, saj vemo, da begunci prihajajo iz različnih držav. V migracije so vpleteni tri celine. Imamo begunce iz Afrike, Srednjega vzhoda, Bangladeša. In če imajo ljudje dostop do interneta, lahko sorodnike iščejo po spletu sami. Če na primer nekdo med objavljenimi fotografijami prepozna pogrešanega svojca, mu pošlje sporočilo, da se mu na primer zdi, da je on njegov pogrešan brat, ki ga išče zadnji dve leti. Oseba s fotografije bo prejela sporočilo in preverila, ali gre res za njegovega brata. Torej, vsak lahko išče med objavljenimi fotografijami, drugače pa je, ko nekdo želi objaviti svojo fotografijo. V tem primeru tega ne more sam, ampak le ob pomoči organizacije Rdečega križa, ki to pomoč daje v okviru društev v vseh državah. Seveda pa smo pri objavah zelo previdni, nikoli javno ne objavljamo fotografij otrok, mladoletnih oseb ali pa oseb, ki jih je strah objave svoje fotografije. So pa njihove fotografije in podatki vidni ljudem, ki se na nacionalnih društvih Rdečega križa ukvarjajo s pogrešanimi osebami." - Lucile Marbeau, namestnica vodje za komuniciranje pri nacionalnem društvu Rdečega križa Francije

Spletna stran Trace the Face oziroma Sledite obrazu je na voljo v sedmih jezikih, ob angleškem, francoskem, španskem in arabskem tudi v paštunskem, somalskem in v jeziku dari. Do zdaj so jo uporabili pripadniki 129-ih narodnosti, največ iščočih na strani je iz Afganistana, sledijo Sirci in Iračani. V okviru globalne statistike ima več kot 6200 ljudi objavljeno svojo fotografijo na spletni srani Trace the face, registriranih imajo nekje 24 500 pogrešanih oseb.

"Če povem primer, ki ni tako star. Šlo je za fanta, ki je leta 2015 zbežal iz Afganistana in 2017 prišel na Dansko. Tukaj je začel iskati svojo družino, kar pa je bilo takrat v Afganistanu zaradi konfliktov na žalost zelo težko. Zato smo mu predstavili možnost, da lahko njegovo fotografijo naložimo na platformo Trace the face in takoj se je strinjal s tem. Nekega dne so nas poklicali iz grške organizacije Rdečega križa in dejali, da je morda pri njih brat tega fanta. Izkazalo se je, da je ta iz Afganistana zbežal pozneje, prišel do Grčije, kjer je izvedel za spletno stran Trace the face in na njej našel fotografijo brata na Danskem. To je bila neverjetna zgodba. Še vedno oba iščeta svojo družino v Afganistanu. Ta je verjetno zapustila območje, na katerem je živela ob njunem odhodu, a vsaj brata sta se našla. Čeprav nista v isti državi, eden drugega podpirata, vesta, da nista sama in da lahko med seboj govorita o svojih težavah in tem, kar doživljata vsak v svoji novi državi." - Christel Winther, sodelavka Službe za obnavljanje družnsih vezi pri Rdečem križu Danske

Tudi v Sloveniji je ena izmed glavnih dejavnosti Rdečega križa Služba za poizvedovanje oziroma združevanje družinskih vezi v vojnah, nesrečah, izrednih razmerah. Posebno dejavna je bila po drugi svetovni vojni predvsem pri iskanju pogrešanih in izginulih oseb, vračanju ugrabljenih otrok in ujetnikov ter združevanju razkropljenih družin. Več o tem sta nam povedali strokovna sodelavka Rdečega križa Slovenije Maja Murn in generalna sekretarka Cvetka Tomin.

 

 


04.06.2015

Dolgotrajno sprejemanje dolgotrajne oskrbe

Slovenija že več kot desetletje snuje zakon o dolgotrajni oskrbi. Reformi sistema dolgotrajne oskrbe se ne bomo mogli izogniti, do konca leta jo zdaj od nas pričakuje tudi Evropska komisija. Zakaj se kljub neverjetni počasnosti pri sprejemanju reforme nekateri še vedno bojijo prehitrih sprememb pri prehodu iz institucionalne oskrbe na večji poudarek na pomoči na domu? Kje bomo našli sredstva za delovanje sistema? Bo prej treba sprejeti odločitev o reformi zdravstvenega zavarovanja? Medtem pa 20 tisoč ljudi še vedno biva v ustanovah, kot so domovi za stare, čeprav bi ob urejenem sistemu številni od njih lahko živeli doma.


02.06.2015

Neofašizem in neonacizem

Vzpon skrajne desnice v Evropi je dejstvo. Čeprav lahko ugotavljamo splošne vzroke, ki so sprožili renesanso nacionalnih emocij, ne gre spregledati tudi posebnosti posameznih okolij. Lahko neofašistično gibanje v Italiji enačimo z nemško Pegido? Koliko imajo ti ideološki tokovi skupnega s skupinami iz vzhodne Evrope, kjer nekateri predvsem Ukrajini pripisujejo “nacistični” značaj? Se soočamo z že videnim ali pa smo priče novim interpretacijam, ki jih moramo predvsem razumeti, da se lahko do njih ustrezno opredeljujemo?


28.05.2015

Težave slovenskega zdravstva

V zdravstvu ni nič drugače kot v celotni družbi. Dialoga s politiko ni, plačni sistem je z uravnilovko zavrl ves napredek, odgovorni svoja ravnanja opravičujejo z zapisanim v pravilnikih in členih. Stavka za višje plače in normative, sprejemanje odgovornosti in nezadovoljstvo pacientov – so le nekateri problemi, ki jih ima slovenski zdravstveni sistem. Mnenja zdravnikov - dr. Marijan Ivanuša SZO, dr. Adolf Lukanović, Ginekološka klinika LJ, dr. Aleksander Doplihar, upokojeni zdravnik. dr.Jurij Gorjanc, kirurg.


26.05.2015

Odpreti prosto pot GSO v Evropo?

… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.


26.05.2015

Odpreti prosto pot GSO v Evropo?

… je vprašanje, ki že leta neti javno razpravo na Stari celini. Nekatere države so kategorično proti, druge težijo k razrahljanju strogih pravil. Bruselj je z novim zakonodajnim predlogom pred tedni dal članicam več vpliva pri odločanju o tem, ali bodo na svojem ozemlju omejile ali prepovedale uporabo gensko spremenjenih organizmov v živilih in krmi, kar je po mnenju številnih zelo zmedena poteza.


21.05.2015

Življenja so pomembnejša od mej

Kakšna je resnična solidarnost, ki jo naša država izkazuje do ljudi, ki bežijo pred vojno, lakoto, nasiljem in zakaj begunci bežijo tudi pred sistemom pri nas? Kdo bo predstavljal kolaterarno škodo vojaških akcij v begunski krizi? Kaj prinaša kriminalizacija beguncev, ki se zaostruje v razpravah o sistemu kvot? Med vojno v Jugoslaviji je bilo v Sloveniji tudi do 70.000 beguncev. Zakaj se danes tako bojimo, če bi morali odpreti vrata nekaj desetim ali stotim?


19.05.2015

Agenciji za civilno letalstvo manjka usposobljenih kadrov

Slovenijo zaradi počasnosti, pomanjkanja strokovnega kadra in neracionalnosti na področju urejanja letalskega sektorja čaka postopek pred evropskim sodiščem. Lahko se celo zgodi, da nam odvzamejo licence in certifikate, kar pomeni, da letala, ki so registrirana v Sloveniji, ne bodo smela leteti v zračnem prostoru drugih držav. Za takšno stanje je kriva Javna agencija za civilno letalstvo, saj ji zaradi slabega vodenja in pomanjkanja strokovnega kadra v štirih letih na področju letalskega prometa ni uspelo doseči evropskih standardov.


14.05.2015

Se pri drugemu bloku JE Krško ponavlja TEŠ 6?

Za projekte, povezane z drugim blokom Jedrske elektrarne Krško, je državna Gen Energija vložila že več kot 10 milijonov evrov, čeprav država o tem še ni sprejela uradne odločitve. Kakšna bo cena morebitnega drugega bloka? Kakšna je garancija, da se ne bo ponovila podobna – le nekajkrat dražja – zgodba kot pri TEŠ-6? Gre pri projektu Krško 2 za realno potrebo po jedrski energiji, ali za poslovno priložnost?


12.05.2015

Minimalna plača

Minimalna plača ni socialni korektiv, ampak plačilo za opravljeno delo. Prejema jo približno 40 tisoč zaposlenih, med njimi tudi tisti, ki delajo ponoči, ob nedeljah, praznikih, pa za to ne dobijo dodatnega plačila. Njihove zgodbe povedo več od vseh številk in definicij, tudi te, da minimalna plača ne ustreza definiciji dostojnega plačila.


07.05.2015

Javni poziv Eko sklada

Javni poziv Eko sklada za naložbe občanov v večjo energetsko učinkovitost stavb in večjo rabo obnovljivih virov energije že dolgo ni dvignil toliko prahu kot letos. Čeprav je zagotovljenih sredstev za kar milijon evrov več kot lani – skupaj 22 milijonov – je nezadovoljstvo občanov, vlagateljev in izvajalcev veliko. Tako zato, ker je bil poziv objavljen z več kot dvomesečno zamudo – to je povzročilo precejšnjo škodo tistemu delu slovenskega gospodarstva, ki je vezan na področje energijsko varčne graditve – kot tudi zato, ker v njem ni več subvencij za nekatere najbolj priljubljene ukrepe, na primer za vgraditev toplotnih črpalk za pripravo sanitarne vode.


05.05.2015

Učbeniški skladi

Po številnih opozorilih na šolskem ministrstvu vendarle predvidevajo obširno in celostno prenovo učbeniških skladov s postopnim uvajanjem jeseni. Bodo s predvidenim načrtom uničene, dotrajane in celo neveljavne izvode v osnovnih šolah dokončno postavili v preteklost in pravočasno nadomestil z novimi? Za koliko časa in na čigav račun?


28.04.2015

Expo 2015: Svetovna Slovenija?

Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?


28.04.2015

Expo 2015: Svetovna Slovenija?

Milano bo pol leta svetovna prestolnica, toda naši zahodni sosednje razstave EXPO 2015 ne pričakujejo povsem mirno in z navdušenjem. Kaj pa slovenske regije in podjetja, ki bodo nastopila na dogodku? Kako bo Slovenija skušala navdušiti Italijane, ki so že zdaj naši najbolj številčni gostje? Lani jih je Slovenijo obiskalo 436.000. Jih bo po Expu več? Kako se bo vrnilo 5 milijonov evrov, ki jih bo Slovenija namenila nastopu na svetovni razstavi? Je svetovna razstava Expo 2015 kaj več kot lepotno tekmovanje 144 držav?


24.04.2015

Kršitve pravic iz delovnih razmerij

Na vse pogostejše prisiljevanje ljudi v samozaposlitve, ki to ne bi smele biti, na pogosto kršenje delovnega časa pravic do počitka in na pomanjkljivo zagotavljanje varnosti pri delu znova opozarja poročilo republiškega Inšpektorata za delo za lansko leto. Zakaj se kljub številnim spremembam zakonodaje nekateri prekrški nenehno pojavljajo, kako lahko k izboljšanju stanja pripomorejo tudi zaposleni in kaj preobremenjevanje delavcev in druge kršitve pomenijo dolgoročno, bo povedala glavna inšpektorica RS za delo Nataša Trček.


23.04.2015

Korenček in palica v javnem sektorju

javnem sektorju se veliko dela, v realnem pa veliko naredi, je postavil tezo minister za javno upravo Boris Koprivnikar. Ali res? Je analiza delovanja javnega sektorja že narejena ali se z uvedbo spremembe plačnega sistema, ki bi po menedžerskem principu omogočal, da bi bili učinkovitejši in uspešnejši delavci nagrajeni, slabši pa kaznovani, le uklanjamo pritisku OECD-ja?


21.04.2015

Pripravništva v socialnem varstvu

Med mladimi diplomanti, ki bi želeli delati na področju socialnega varstva vre, država jim namreč ne zagotavlja možnosti opravljanje pripravništva, ki je zakonsko obvezno. Preverjali smo kakšni so argumenti na obeh straneh.


16.04.2015

Stavka zdravnikov je nepotrebna

Gostja Vročega mikrofona je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, soočena s prvo opozorilno stavko zdravnikov: “Stavka zdravnikov je legitimna pravica sindikata, mislim pa, da je nepotrebna, saj smo se s predstavniki sindikata že dogovorili o našem bodočem sodelovanju.”


14.04.2015

Ali je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS res slab gospodar

Kakšen gospodar je Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ki upravlja s približno 235 tisoč hektarji državnih gozdov? Ali so ti gozdovi zaradi nizkih koncesnin, ki jih določa Sklad, res zlata jama za koncesionarje? Zahtevamo odgovore od odgovornih v Vročem mikrofonu točno ob 12.00!


09.04.2015

Slastna, dobra, zdrava in varna hrana

Gosta v studiu sta bila dr. Janez Posedi, generalni direktor Uprave Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in dr. Marjan Simčič z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Govorili smo o slastni, dobri, zdravi in varni hrani.


07.04.2015

Zaupni podatki o prostotrgovinskem sporazumu TTIP vzbujajo skrb

Tajna pogajanja o prostotrgovinskem sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike TTIP porajajo skrb pred tem, ali bo sporazum prinesel nižanje naših standardov na številnih področjih. Samo na področju kozmetike je v Evropi prepovedana uporaba več kot 1.100 kemičnih snovi, v Združenih državah pa samo 12. Bo Evropa s pogodbo odprla svoj trg tudi za prepovedane pesticide? V Združenih državah uporabljajo več kot 80 pesticidov, ki so v Uniji prepovedani. Lahko sporazum res prinese tudi erozijo naših socialnih in demokratičnih standardov? Kako na sporazum gleda kritična javnost v ZDA, tudi na podlagi izkušenj z drugimi prostotrgovinskimi sporazumi? Kaj govorijo zaupni dokumenti, ki so pricurljali v javnost?


Stran 31 od 64
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov