V Evropi še vedno divja vojna. Rusija z napadom na Ukrajino ne popušča. Na Kitajskem sta se srečala Orban in Putin. Ob tem ljudje v Gazi umirajo v izraelskem obstreljevanju, ki ga Netanjahujeva vlada opravičuje s Hamasovim napadom in ubijanjem civilistov. Smrtnih žrtev je vsak dan več, tudi otrok. Širijo se shodi v podporo Palestine, absolutna politična podpora Izraelu ter protisemitizem. Stopnje tveganja zaradi terorističnih napadov se stopnjujejo. Na mejah znotraj schengenskega sistema spet uvajajo nadzor. Povsem mimo nas je šel množični eksodus Armencev iz Gorskega Karabaha.

Širi se strah. V Sloveniji se na družbenih omrežjih širijo tudi pozivi k oboroževanju, v javnem prostoru pa tudi neokonservatizem s pozivi k javni molitvi in proti splavu.

Živimo v zapletenem trenutku informacijske vojne ter spopada mnenj. Kakšen je sicer ta trenutek? Zakaj moramo primerjati neprimerljivo, kakor pravi Slavoj Žižek? Kakšen je sedanji “zeitgeist” (duh časa) v Evropi? V Sloveniji?

Sogovornik:

• izredni profesor sociologije, dr. Aleš Bučar Ručman, zaposlen na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru