Lahko bi se vprašali kako je mogoče, da neko umetniško delo v tujini doseže vrednost več kot 150 milijonov evrov, kot na primer slika Marilyn Monroe, ki jo je ustvaril Andy Warhol in so zanjo leta 2022 iztržili več kot 176 milijonov evrov. Največji trg zbirateljev je ameriški, zelo močna je Kitajska, med evropskimi so to Francija, Nemčija, Italija, Anglija. Močni umetniški trgi so torej tisti, ki imajo v ozadju močno ekonomijo. Pri nas umetniških slik, za katere bi iztržili sedemmestni znesek, ni. V Sloveniji so po tržni vrednosti v vrhu dela slikarja in grafika Zorana Mušiča, pa tudi naših impresionistov Groharja, Jakopiča in Jame. Tisti, ki se odločijo podati v ta, predvsem "drag šport", pa morajo biti zelo pozorni. Na trgu, predvsem na spletu, so tudi ponaredki saj tam kjer je povpraševanje, je tudi ponarejanje, pa naj gre za umetniška dela, drage kamne ali hrano.

Sogovorniki:

• Andreja Ravnikar, višja konservatorka – restavratorka v Narodni galeriji
• dr. Miha Ažman, ekonomist, ki je na ekonomski fakulteti v Ljubljani doktoriral na temo naložbenega aspekta umetnin in mednarodnih trgov umetnin
• dr. Ferdinand Šerbelj, umetnostni zgodovinar in sodnih izvedencev za likovno umetnost
• Emil Šarkanj, galerist iz galerije Hest
• Stane Kropušek, podjetnik in lastnik umetniške zbirke Kroples