Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nihanje med ošpicami in avtorskimi honorarji

10.03.2015

Kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe. Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.

Danes pa zelo na kratko, ker je nihanje med ošpicami in avtorskimi honorarji preveč dramatično, da bi nam že dovolilo daljšo analizo.

Najprej racionalna ugotovitev: ko kdo sestavi vladno ekipo samih poštenjakov, je treba še bolj našpičiti ušesa in dvigniti obrv kot takrat, ko so v vladi običajne barabe. Zgolj čuječi javnosti se lahko zahvalimo, da so “integralni in strokovni” razkrinkani kot povsem običajni slovenski “nepošteni in požrešni”!

Občutek, da so slovenske elite sestavljene izključno iz majhnih lopovov, uličnih prevarantov in sejemskih šarlatanov, se je v zadnjih letih med plebsom utrdil zato, ker je pristen!

Zato danes razkrinkajmo najbolj priljubljeni cevovod, s katerim si omenjene elite pomagajo pri prečrpavanju javnega denarja v zasebne žepe. Reče se mu svetovanje.

Ali vam je kdor koli kadar koli v vašem zasebnem ali profesionalnem življenju že kaj plačal za nasvet?

Nasvet že v svoji gramatični strukturi nosi nekaj prostovoljnega, dobrotniškega, če hočete. Sedite tako v bifejčku, ustavi se tujec in vas vpraša: “Po južni ali severni obvoznici mimo Ljubljane?” Svetujete mu južno, ker je ob tej uri manj verjetnosti za zastoj – takoj zatem pa mu zaračunate deset evrov za svetovanje.

A ne le takšni prijateljski ali vljudnostni nasveti, zastonj so tudi profesionalni nasveti. “Helena”, “Psiholog pomaga” in kar je podobnih rubrik v ženskih časopisih, v katerih ljudje z izkušnjami svetujejo objokanim in prevaranim ljudem pri usodnem vprašanju “Naj ostanem ali grem?”, so prav tako brezplačne.

Ampak čim pride institut nasveta v polje profesionalne politike, ali vrhunskega gospodarstva, ali bančništva, postane plačljiv. Še več: omislili so si celo poseben poklic, živeč v kabinetu predsednika vlade ali celo v kabinetu predsednika republike: svetovalec!

Kolikor sta že ta poklic ali dejavnost zasidrana v želatinasti zgodovini umetnosti vladanja, živimo menda v tretjem tisočletju. Če česa ne veš, če ti kaj ni jasno, vprašaš Google. Kot je Google uničil spoštovano panogo radijskih kvizov, ker pač vsi, ki pokličejo, vedo pravilen odgovor in so postali kvizi le instrument za brezplačno deljenje majic, kap in vstopnic, tako je tudi pometel s svetovalci. Oziroma bi moral pomesti.

Če menite, da so svetovalci ljudje ne le z empiričnim znanjem, temveč tudi z modrostjo, izkušnjami in intuicijo, se pravi s strogo človeškimi značilnostmi, ki jih medmrežje ne zmore zagotoviti, se seveda motite. Še tako zapleten problem v odnosih s sosednjo Hrvaško, o katerem skupaj s svetovalci modruje predsednik Pahor, se je nekoč nekje v zgodovini med dvema državama že pojavil. In je seveda natančno opisan na spletu. Če se bo torej moral predsednik Pahor kadar koli o čem resnično odločiti, se bo lahko odločil s pomočjo racionalnih dejstev in ne na podlagi iracionalnega nasveta.

Ali drugače: kaj mislite, da lahko komur koli svetuje Stanislava Setnikar Cankar in da tega ni mogoče najti na spletu? Hočemo povedati naslednje: v svetu, kjer skoraj ni več originalnih idej ali avtonomnih mislecev, se zdi plačevanje svetovanja – rop pri belem dnevu. Vsakdo, ki meni, da je drugače, naj našteje dvajset plačanih nasvetov, ki so jih v minulega četrt stoletja dobili slovenski politiki in so bili neposreden razlog, da smo danes boljša in uspešnejša družba! Prej nasprotno – od Georgea Sorosa naprej je ta država poligon plačljivih svetovalcev, ki so nas s svojimi nasveti pripeljali v godljo, iz katere se danes bolj kot ne tipaje rešujemo.

Zato na kratko: kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe.

Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.

Jasno in pregledno.


Zapisi iz močvirja

758 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Nihanje med ošpicami in avtorskimi honorarji

10.03.2015

Kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe. Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.

Danes pa zelo na kratko, ker je nihanje med ošpicami in avtorskimi honorarji preveč dramatično, da bi nam že dovolilo daljšo analizo.

Najprej racionalna ugotovitev: ko kdo sestavi vladno ekipo samih poštenjakov, je treba še bolj našpičiti ušesa in dvigniti obrv kot takrat, ko so v vladi običajne barabe. Zgolj čuječi javnosti se lahko zahvalimo, da so “integralni in strokovni” razkrinkani kot povsem običajni slovenski “nepošteni in požrešni”!

Občutek, da so slovenske elite sestavljene izključno iz majhnih lopovov, uličnih prevarantov in sejemskih šarlatanov, se je v zadnjih letih med plebsom utrdil zato, ker je pristen!

Zato danes razkrinkajmo najbolj priljubljeni cevovod, s katerim si omenjene elite pomagajo pri prečrpavanju javnega denarja v zasebne žepe. Reče se mu svetovanje.

Ali vam je kdor koli kadar koli v vašem zasebnem ali profesionalnem življenju že kaj plačal za nasvet?

Nasvet že v svoji gramatični strukturi nosi nekaj prostovoljnega, dobrotniškega, če hočete. Sedite tako v bifejčku, ustavi se tujec in vas vpraša: “Po južni ali severni obvoznici mimo Ljubljane?” Svetujete mu južno, ker je ob tej uri manj verjetnosti za zastoj – takoj zatem pa mu zaračunate deset evrov za svetovanje.

A ne le takšni prijateljski ali vljudnostni nasveti, zastonj so tudi profesionalni nasveti. “Helena”, “Psiholog pomaga” in kar je podobnih rubrik v ženskih časopisih, v katerih ljudje z izkušnjami svetujejo objokanim in prevaranim ljudem pri usodnem vprašanju “Naj ostanem ali grem?”, so prav tako brezplačne.

Ampak čim pride institut nasveta v polje profesionalne politike, ali vrhunskega gospodarstva, ali bančništva, postane plačljiv. Še več: omislili so si celo poseben poklic, živeč v kabinetu predsednika vlade ali celo v kabinetu predsednika republike: svetovalec!

Kolikor sta že ta poklic ali dejavnost zasidrana v želatinasti zgodovini umetnosti vladanja, živimo menda v tretjem tisočletju. Če česa ne veš, če ti kaj ni jasno, vprašaš Google. Kot je Google uničil spoštovano panogo radijskih kvizov, ker pač vsi, ki pokličejo, vedo pravilen odgovor in so postali kvizi le instrument za brezplačno deljenje majic, kap in vstopnic, tako je tudi pometel s svetovalci. Oziroma bi moral pomesti.

Če menite, da so svetovalci ljudje ne le z empiričnim znanjem, temveč tudi z modrostjo, izkušnjami in intuicijo, se pravi s strogo človeškimi značilnostmi, ki jih medmrežje ne zmore zagotoviti, se seveda motite. Še tako zapleten problem v odnosih s sosednjo Hrvaško, o katerem skupaj s svetovalci modruje predsednik Pahor, se je nekoč nekje v zgodovini med dvema državama že pojavil. In je seveda natančno opisan na spletu. Če se bo torej moral predsednik Pahor kadar koli o čem resnično odločiti, se bo lahko odločil s pomočjo racionalnih dejstev in ne na podlagi iracionalnega nasveta.

Ali drugače: kaj mislite, da lahko komur koli svetuje Stanislava Setnikar Cankar in da tega ni mogoče najti na spletu? Hočemo povedati naslednje: v svetu, kjer skoraj ni več originalnih idej ali avtonomnih mislecev, se zdi plačevanje svetovanja – rop pri belem dnevu. Vsakdo, ki meni, da je drugače, naj našteje dvajset plačanih nasvetov, ki so jih v minulega četrt stoletja dobili slovenski politiki in so bili neposreden razlog, da smo danes boljša in uspešnejša družba! Prej nasprotno – od Georgea Sorosa naprej je ta država poligon plačljivih svetovalcev, ki so nas s svojimi nasveti pripeljali v godljo, iz katere se danes bolj kot ne tipaje rešujemo.

Zato na kratko: kot je zakonsko opredeljeno lobiranje, ki je – recimo temu – prepričevanje, bi moralo biti zakonsko urejeno tudi svetovanje. In to z rigorozno določbo, da za svetovanje nihče ne more biti plačan. Vzporedno vesolje avtorskih honorarjev, ki smo mu zadnje tedne komaj načeli povrhnjico, bi tako izgubilo enega svojih najljubših instrumentov za odliv javnega denarja v zasebne žepe.

Nasvet naj spet postane velikodušna gesta, vse drugo, vključno s pravnimi, medicinskimi, medijskimi, marketinškimi, geopolitičnimi in računovodskimi nasveti, pa naj se obravnava kot storitev. Z izstavljenim računom, brez možnosti avtorskega honorarja.

Jasno in pregledno.


08.01.2019

Ko gorijo le še sveče!

Čas je za prvo letošnjo, brez dvoma škodoželjno, najverjetneje celo napačno analizo. Piše Marko Radmilovič.


25.12.2018

Dajte nam mir!

Marko Radmilovič tokrat o še eni božično-novoletni temi, vredni globlje obdelave, o odpovedanem koncertu v Mariboru


18.12.2018

Nacionalni rumeni jopiči

Če razumni natančno pomislimo, je odsevni jopič, ki skrbi, da je posameznik kar najbolj opazen, tudi na simbolni ravni izjemno primeren za gibanje, ki opozarja zlasti na previsoke življenjske stroške, na previsoke cene goriv, na previsoke davke, v drugi vrsti pa na prepad med političnimi elitami in ljudmi, na ekonomsko, socialno in politično neprivilegiranost. Piše: Marko Radmilovič


11.12.2018

"OŠKOŠ"

Nadaljujemo z veselimi decembrskimi temami. Današnja tema je obdarovanje. Natančneje, obdarovanje naših vojakov.


04.12.2018

S sivih oblakov

Namesto analize pritlehnosti, packarij in vseh vrst umazanij se bomo v preostalih oddajah do zamenjave koledarja ukvarjali izključno z božično-novoletnimi temami in tako poskušali v temne popoldneve dostaviti nekaj dodatne svetlobe. Piše: Marko Radmilovič


27.11.2018

Cik-cak za nestrpne

Danes pa poglobljeno, ker se bliža december, ko težke teme za trideset dni odrinemo stran. Premier je pozval državna podjetja oziroma tista, v katerih ima država lastniški delež, naj premislijo o oglaševanju v medijih, ki tolerirajo ali celo vzpodbujajo sovražni govor. In ob sovražnem govoru tolerirajo ali celo ustvarjajo lažne novice. Piše: Marko Radmilovič


20.11.2018

Zdravo, tukaj James iz Metallice!

Današnja zgodba je napeta in nas vodi skozi številne nepričakovane zaplete do samega bistva demokracije. Začne pa se, kako nepričakovano, na radijskih postajah, kjer vrtijo največje hite


13.11.2018

Vrane družijo se rade

Danes pa nekaj o ministrih. Kot nekoč priljubljena tema satirikov, komikov in karikaturistov se ministri počasi umikajo v medijsko pozabo. Kar ne čudi.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov