Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vladni superjunaki

07.04.2015

Ne zamudite glose Marka Radmiloviča!

Po tednu, ko smo v logično musako zložili zajce, jajca, smrt in vstajenje, se spet posvetimo življenju.

Iz sveta filma prihajajo vznemirljive novice. Jack Sparrow, legendarni pirat s Karibov, je na filmskem srečanju zbolel, Jamesa Bonda so s snemanja odpeljali s poškodovanim kolenom, Iron man je praznoval Abrahama. Nazadnje je bilo med super junaki tako napeto, ko se je pred ljubljansko premiero poškodoval Ahil. Nekaj je bilo z nogo.

Kako lahko torej pričakujemo popoln svet, ko pa so celo super junaki postali lomljivi.

Ampak naredimo krajšo popraznično analizo na primeru najbolj skrivnostne, mogočne in trdožive super junaške organizacije, proti kateri so razne Spectre, Hydre in Mi 6 otroški vrtec. Gre za slovensko vlado.

Morda se zdi pretirano, a naša vlada je boleče podobna najbolj dobičkonosnemu produktu pop kulture, super junakom.

Povsem jasno je, da je vsakokratni predsednik slovenske vlade super junak. Pričakovanja, ki jih gojimo do njega, so podobna pričakovanju prebivalcev Gotham cityja do Batmana. Nenehen in neizprosen boj proti zločinu in krivicam je življenjsko vodilo slovenskih predsednikov vlad. Enako piše na zastavah super junakov. Volilni program vsakokratnih kandidatov za predsednika slovenske vlade je pravzaprav super junaški manifest … kandidat manifest javno prebere in po volitvah samodejno postane predsednik slovenske vlade.

Druga velika podobnost med super junaki in slovenskimi predsedniki vlade je nihajoča javna podpora. Na začetku je javno mnenje super junaku izrazito naklonjeno; a zaradi naveličanosti, redko zaradi super junakove napake, podpora izrazito pade. Na koncu se sicer ponovno dvigne, a po navadi junaka to dejstvo ne reši pred koncem filma, predsednika slovenske vlade pa ne pred predčasnimi volitvami.

Tretja velika podobnost med super junaki in predsednikom slovenske vlade je izjemno sposoben zlobnež, ki jima stoji na poklicni poti. Za razliko od stripovskih super junakov, ki so ne glede na super moč izjemno počlovečeni, imajo njihovi zlobni nasprotniki zmeraj neko groteskno ali nadnaravno komponento. Ta skrbi, da občinstvo vsega ne vzame preveč zares. Nekaj podobnega so tudi slovenski zlobneži, ki vsakokratnemu predsedniku vlade preprečujejo uvedbo miru in napredka. S svojim obstojem pa ga, kot se spodobi za filmski antagonizem, jasno tudi določajo. Posebnost slovenskega zlobneža je dejstvo, da ne glede na super junake, ki se menjavajo na čelu vlade, on ostaja ves čas isti. Kar je pripomoglo, da je zlobnež večkrat bolj v središču pozornosti kot super junak sam.

Četrta velika podobnost med predsedniki vlade in super junaki je njihov odnos do žensk. Ni ga še bilo super junaka z urejenim in konvencionalnim družinskim življenjem in takšnega tudi ni bilo predsednika slovenske vlade. Težko je razumeti super junaka, še težje je biti z njim poročen.

Peta velika podobnost je pomočnik. Vsak super junak ima pomočnika, kot ima vsak predsednik vlade vodjo kabineta.

Šesta velika podobnost je alter ego. Noben super junak ni to, za kar se izdaja, oziroma sta super junaško in zasebno življenje praviloma ločena. Prav tako je s slovenskimi predsedniki vlad. Samo intimna novinarska poročila in govorice za šankom pričajo o tem, kako imenitni fantje so predsedniki vlad zasebno, raja pa jih še vedno doživlja kot odtujene predsednike vlad. Da bi nekoč dočakali predsednika vlade, ki bi bil enak zasebno in politično, kar bi recimo pomenilo, da bi uporabljal javni potniški promet v Ljubljani, se zdi utopija, uresničljiva samo v Skandinaviji.

Zadnja velika podrobnost pa je dejstvo, da so super junaki najprej obstajali v stripu, šele pozneje kot filmski junaki. Kar pomeni, da so jih izumili za zabavo množic, da bi služili denar za multinacionalke. Pri slovenskih predsednikih vlade je obratno sorazmerno. Pripeljani so bili, da bi služili denar za multinacionalke, končali pa so kot zabava za množice.


Zapisi iz močvirja

759 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Vladni superjunaki

07.04.2015

Ne zamudite glose Marka Radmiloviča!

Po tednu, ko smo v logično musako zložili zajce, jajca, smrt in vstajenje, se spet posvetimo življenju.

Iz sveta filma prihajajo vznemirljive novice. Jack Sparrow, legendarni pirat s Karibov, je na filmskem srečanju zbolel, Jamesa Bonda so s snemanja odpeljali s poškodovanim kolenom, Iron man je praznoval Abrahama. Nazadnje je bilo med super junaki tako napeto, ko se je pred ljubljansko premiero poškodoval Ahil. Nekaj je bilo z nogo.

Kako lahko torej pričakujemo popoln svet, ko pa so celo super junaki postali lomljivi.

Ampak naredimo krajšo popraznično analizo na primeru najbolj skrivnostne, mogočne in trdožive super junaške organizacije, proti kateri so razne Spectre, Hydre in Mi 6 otroški vrtec. Gre za slovensko vlado.

Morda se zdi pretirano, a naša vlada je boleče podobna najbolj dobičkonosnemu produktu pop kulture, super junakom.

Povsem jasno je, da je vsakokratni predsednik slovenske vlade super junak. Pričakovanja, ki jih gojimo do njega, so podobna pričakovanju prebivalcev Gotham cityja do Batmana. Nenehen in neizprosen boj proti zločinu in krivicam je življenjsko vodilo slovenskih predsednikov vlad. Enako piše na zastavah super junakov. Volilni program vsakokratnih kandidatov za predsednika slovenske vlade je pravzaprav super junaški manifest … kandidat manifest javno prebere in po volitvah samodejno postane predsednik slovenske vlade.

Druga velika podobnost med super junaki in slovenskimi predsedniki vlade je nihajoča javna podpora. Na začetku je javno mnenje super junaku izrazito naklonjeno; a zaradi naveličanosti, redko zaradi super junakove napake, podpora izrazito pade. Na koncu se sicer ponovno dvigne, a po navadi junaka to dejstvo ne reši pred koncem filma, predsednika slovenske vlade pa ne pred predčasnimi volitvami.

Tretja velika podobnost med super junaki in predsednikom slovenske vlade je izjemno sposoben zlobnež, ki jima stoji na poklicni poti. Za razliko od stripovskih super junakov, ki so ne glede na super moč izjemno počlovečeni, imajo njihovi zlobni nasprotniki zmeraj neko groteskno ali nadnaravno komponento. Ta skrbi, da občinstvo vsega ne vzame preveč zares. Nekaj podobnega so tudi slovenski zlobneži, ki vsakokratnemu predsedniku vlade preprečujejo uvedbo miru in napredka. S svojim obstojem pa ga, kot se spodobi za filmski antagonizem, jasno tudi določajo. Posebnost slovenskega zlobneža je dejstvo, da ne glede na super junake, ki se menjavajo na čelu vlade, on ostaja ves čas isti. Kar je pripomoglo, da je zlobnež večkrat bolj v središču pozornosti kot super junak sam.

Četrta velika podobnost med predsedniki vlade in super junaki je njihov odnos do žensk. Ni ga še bilo super junaka z urejenim in konvencionalnim družinskim življenjem in takšnega tudi ni bilo predsednika slovenske vlade. Težko je razumeti super junaka, še težje je biti z njim poročen.

Peta velika podobnost je pomočnik. Vsak super junak ima pomočnika, kot ima vsak predsednik vlade vodjo kabineta.

Šesta velika podobnost je alter ego. Noben super junak ni to, za kar se izdaja, oziroma sta super junaško in zasebno življenje praviloma ločena. Prav tako je s slovenskimi predsedniki vlad. Samo intimna novinarska poročila in govorice za šankom pričajo o tem, kako imenitni fantje so predsedniki vlad zasebno, raja pa jih še vedno doživlja kot odtujene predsednike vlad. Da bi nekoč dočakali predsednika vlade, ki bi bil enak zasebno in politično, kar bi recimo pomenilo, da bi uporabljal javni potniški promet v Ljubljani, se zdi utopija, uresničljiva samo v Skandinaviji.

Zadnja velika podrobnost pa je dejstvo, da so super junaki najprej obstajali v stripu, šele pozneje kot filmski junaki. Kar pomeni, da so jih izumili za zabavo množic, da bi služili denar za multinacionalke. Pri slovenskih predsednikih vlade je obratno sorazmerno. Pripeljani so bili, da bi služili denar za multinacionalke, končali pa so kot zabava za množice.


06.02.2018

Piranski Rio Mare

Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!


23.01.2018

Seznam društev, ki financirajo terorizem

Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?


16.01.2018

Neodločeno po krivici

Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem


09.01.2018

Dosti tekočine in vitamina C

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


19.12.2017

Svoboden denar nesvobodnih ljudi

Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar


12.12.2017

Koliko je teh ur ali izkrivljena realnost

Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?


05.12.2017

Zasebni šolarji

Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi


28.11.2017

Med oglasnimi bloki ali Reklamokracija

Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.


21.11.2017

Klinc vas gleda

Zdravniki zaradi svojega humanega poslanstva, družbenega pomena in socialnega statusa spadajo med skupino poklicev, ki so za javnost privlačni


14.11.2017

Zločin in kazen po slovensko

Vsa zgodovina, vse religije, filozofije in vzgoja tako posameznika kot narodov svarijo pred kaznijo. Kazni se bojimo, zaradi kazni živimo.


07.11.2017

Zidarska moda na političnih dogodkih

Kdaj in kdo se je spomnil, da naj politiki nosijo čelade med polaganjem temeljnega kamna, ni natančno znano


31.10.2017

Čez vodo skače, kjer je most

V današnji glosi o mladosti, mladini in mladih.


24.10.2017

Prekletstvo lepe nedelje

Nizka volilna udeležba bo problem toliko časa, dokler bodo nanjo opozarjali tisti, ki jo povzročajo.


17.10.2017

2030

Glavna novica prejšnjega tedna je napoved vlade, da po letu 2030 v Sloveniji ne bo več avtomobilov, ki onesnažujejo okolje. Grobo rečeno. Bolj tehnično: vlada se je zavezala, da se bodo pod Alpami od 2030 naprej prodajali samo avtomobili z manj kot 50 g izpusta CO2 na prevoženi kilometer. V praksi to pomeni, da vlada meni, kako bodo po letu 2030 v Sloveniji na prodaj skoraj izključno električni avtomobili.


10.10.2017

Maslo in topovi

Da smo pečeni in da svet stoji na robu prepada, ni več nobena novica. A pretekle dni so temni obeti apokalipse dobili tudi povsem stvarne dokaze. Pa s tem seveda ne mislimo na twitte puhloglavcev ali vzpon ekstremnih skupin in ideologij. Dokaz, da bomo šli kot civilizacija rakom žvižgat, se, kot že nekajkrat do zdaj, skriva v maslu. V putru, po domače.


03.10.2017

Andrej in Miro pred cesarico

Premiera Slovenije in Hrvaške sta se ob robu sestanka voditeljev držav Evropske unije v Estoniji ločeno srečala z nemško kanclerko Merklovo. Kako pa je to srečanje izgledalo?


26.09.2017

Druga priložnost drugega tira

Po referendumskem koncu tedna se dežela prebuja v referendumski teden. In kot že tolikokrat, se dneve po referendumih sprašujemo eno in isto stvar. Zakaj in čemu referendumi? Če bi bili resničen izraz ljudske volje, bi bilo tole pisanje brezpredmetno; ker pa gre pri referendumih vedno znova za bolj ali manj invalidne procese znotraj družbe, si zaslužijo površno in najverjetneje napačno analizo.


19.09.2017

... ni Sloven´c, hej, hej, hej!

Marko Radmilovič se tokrat sprašuje, kaj je onkraj zlate medalje slovenskih košarkašev, kaj je onkraj src na parketu, kaj je onkraj "svaka jim čast" in kaj onkraj "kdor ne skače, ni Sloven'c".


12.09.2017

Žan in kulturni boj

Po poletnem premoru se Zapisi iz močvirja vračajo z razmišljanjem o tepcih, ki se na različnih koncih sveta spogledujejo z vojno.


Stran 16 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov