Ne zamudite glose Marka Radmiloviča!

Po tednu, ko smo v logično musako zložili zajce, jajca, smrt in vstajenje, se spet posvetimo življenju.

Iz sveta filma prihajajo vznemirljive novice. Jack Sparrow, legendarni pirat s Karibov, je na filmskem srečanju zbolel, Jamesa Bonda so s snemanja odpeljali s poškodovanim kolenom, Iron man je praznoval Abrahama. Nazadnje je bilo med super junaki tako napeto, ko se je pred ljubljansko premiero poškodoval Ahil. Nekaj je bilo z nogo.

Kako lahko torej pričakujemo popoln svet, ko pa so celo super junaki postali lomljivi.

Ampak naredimo krajšo popraznično analizo na primeru najbolj skrivnostne, mogočne in trdožive super junaške organizacije, proti kateri so razne Spectre, Hydre in Mi 6 otroški vrtec. Gre za slovensko vlado.

Morda se zdi pretirano, a naša vlada je boleče podobna najbolj dobičkonosnemu produktu pop kulture, super junakom.

Povsem jasno je, da je vsakokratni predsednik slovenske vlade super junak. Pričakovanja, ki jih gojimo do njega, so podobna pričakovanju prebivalcev Gotham cityja do Batmana. Nenehen in neizprosen boj proti zločinu in krivicam je življenjsko vodilo slovenskih predsednikov vlad. Enako piše na zastavah super junakov. Volilni program vsakokratnih kandidatov za predsednika slovenske vlade je pravzaprav super junaški manifest … kandidat manifest javno prebere in po volitvah samodejno postane predsednik slovenske vlade.

Druga velika podobnost med super junaki in slovenskimi predsedniki vlade je nihajoča javna podpora. Na začetku je javno mnenje super junaku izrazito naklonjeno; a zaradi naveličanosti, redko zaradi super junakove napake, podpora izrazito pade. Na koncu se sicer ponovno dvigne, a po navadi junaka to dejstvo ne reši pred koncem filma, predsednika slovenske vlade pa ne pred predčasnimi volitvami.

Tretja velika podobnost med super junaki in predsednikom slovenske vlade je izjemno sposoben zlobnež, ki jima stoji na poklicni poti. Za razliko od stripovskih super junakov, ki so ne glede na super moč izjemno počlovečeni, imajo njihovi zlobni nasprotniki zmeraj neko groteskno ali nadnaravno komponento. Ta skrbi, da občinstvo vsega ne vzame preveč zares. Nekaj podobnega so tudi slovenski zlobneži, ki vsakokratnemu predsedniku vlade preprečujejo uvedbo miru in napredka. S svojim obstojem pa ga, kot se spodobi za filmski antagonizem, jasno tudi določajo. Posebnost slovenskega zlobneža je dejstvo, da ne glede na super junake, ki se menjavajo na čelu vlade, on ostaja ves čas isti. Kar je pripomoglo, da je zlobnež večkrat bolj v središču pozornosti kot super junak sam.

Četrta velika podobnost med predsedniki vlade in super junaki je njihov odnos do žensk. Ni ga še bilo super junaka z urejenim in konvencionalnim družinskim življenjem in takšnega tudi ni bilo predsednika slovenske vlade. Težko je razumeti super junaka, še težje je biti z njim poročen.

Peta velika podobnost je pomočnik. Vsak super junak ima pomočnika, kot ima vsak predsednik vlade vodjo kabineta.

Šesta velika podobnost je alter ego. Noben super junak ni to, za kar se izdaja, oziroma sta super junaško in zasebno življenje praviloma ločena. Prav tako je s slovenskimi predsedniki vlad. Samo intimna novinarska poročila in govorice za šankom pričajo o tem, kako imenitni fantje so predsedniki vlad zasebno, raja pa jih še vedno doživlja kot odtujene predsednike vlad. Da bi nekoč dočakali predsednika vlade, ki bi bil enak zasebno in politično, kar bi recimo pomenilo, da bi uporabljal javni potniški promet v Ljubljani, se zdi utopija, uresničljiva samo v Skandinaviji.

Zadnja velika podrobnost pa je dejstvo, da so super junaki najprej obstajali v stripu, šele pozneje kot filmski junaki. Kar pomeni, da so jih izumili za zabavo množic, da bi služili denar za multinacionalke. Pri slovenskih predsednikih vlade je obratno sorazmerno. Pripeljani so bili, da bi služili denar za multinacionalke, končali pa so kot zabava za množice.