Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nafta in turisti

21.04.2015

Glosa Marka Radmiloviča, ki je ne smete zamuditi.

Mogoče bi bilo za Jadransko morje bolje, ko bi na Hrvaškem prepovedali turizem in dovolili izkoriščanje nafte in plina.

Nedavna novica, da je hrvaška vlada podelila koncesije za iskanje najdišč nafte in plina v Jadranskem morju, ni povzročila ogorčenja le v sosednji državi, temveč delno tudi v Sloveniji. Ne le zaradi tega, ker je Jadransko morje integralni del slovenskega ozemlja, temveč tudi zaradi dejstva, da ogromno Slovencev tradicionalno dopustuje na jadranski obali. Številni pa imajo tam tudi svoje lastne počitniške zmogljivosti, kot se reče vikendom.

Argument proti nafti je na prvi pogled jasen vsakemu kolikor toliko ozaveščenemu Evropejcu. Nafta pomeni onesnaženje in s prihodom naftne industrije v akvatorij bi bilo konec nedolžnosti “enega zadnjih nedotaknjen biserov evropske celine”, kot turistični prospekti radi imenujejo obalo Istre, Kvarnerja, Dalmacije, Črnogorskega primorja in seveda številnih otokov.

Alternativa naftni industriji, ki obubožano Hrvaško vabi predvsem s takojšnjimi in astronomskimi dobički, je trajnostni razvoj; pod tega nasprotniki petro-industrije prištevajo predvsem turizem. Ta je že danes vlečno živinče hrvaškega in po svoje tudi slovenskega gospodarstva. Dileme tako na prvi pogled sploh ni in je ne more biti tudi glede številnih civilnih družbenih gibanj, ki se na Hrvaškem zavzemajo vsaj za referendum o podeljenih koncesijah, če ne že za moratorij na raziskave v Jadranskem morju.

Vendar, ali je zadeva s naftnimi koncesijami res tako zelo enoznačna, kot je to videti na prvi pogled? Samo v eksperimentalne namene in nevzdržno na pamet primerjajmo nekatere vplive tako množičnega turizma kot naftne industrije na okolje.

Do naftne industrije se ljudje vedemo dvolično. V bistvu zapolnjuje večino naših energetskih potreb, z njeno pomočjo se hranimo in oblačimo, a vendar smo do nje gorki in jo kritiziramo kadarkoli je le mogoče. Je pa res, da je tudi naftna industrija dvolična do nas kot svojih odjemalcev!

Kljub temu, da gre za največji posel na planetu, nam naftne družbe ne privoščijo zastonj stranišča na bencinskih postajah, ne plačajo oskrbovalk in zato imamo tam koncesionarje, ki te z žalostnimi vzhodnjaškimi očmi premerijo, ako po opravljeni potrebi ne spustiš novca v krožniček.

Da je naftna industrija okoljsko vprašljiva zadeva, je jasno vsakemu otroku … Ali pa je za okolje res bolj škodljiva kot množični turizem, pa je že druga zgodba. In dilema, ali si resnično želite imeti Jadran z naftnimi ploščadmi, se zdi bistvena le do prvega julija.

Poglejmo Norveško, ekološko eno najbolj osveščenih držav na planetu, ki je svoje blagostanje pridelala na naftnih ploščadih, nato pa na drugi strani poglejmo Benetke kot simbol množičnega turizma. Okolje na Norveškem, predvsem morsko dno, je zaradi vrtanja sicer obremenjeno, vendar pod strogim nadzorom še vzdržno; na drugi strani pa je Benetke, ta dragulj civilizacij, množični turizem povsem uničil. Pa ne le simbolno, ko milijoni histeričnih turistov s svojimi pogledi in fotografijami izpijajo preteklost iz večnih zidov, temveč tudi povsem konkretno, saj je bilo mesto, ne glede na to, da je šlo za metropolo, v srednjem veku zasnovano za omejeno število meščanov, ki so imeli bistveno manj potreb, kot jih ima danes sodobni turist.

Pa ne le Benetke. Množični turizem uničuje vse na svoji poti. Evropska mesta, arabske puščave, celo Mount Everest je delno uničen. Zaprte alpske doline morajo predelovati na milijone ton odplak, na najvišje gore speljujemo vodovod, restavracije s hitro prehrano se naseljujejo na vaških trgih tretjega sveta.

Raziskave o škodljivem vplivu turizma na okolje niso več noben bav-bav in v prvih bojnih vrstah je predvsem voda. Pritisk turistov na njeno rabo v suhih in nevodnatih predelih planeta, ki turiste praviloma privabljajo. Povprečen dopustnik v mediteranskih deželah dnevno porabi do 440 litrov vode – če vemo, da dopustniki iz turistične objestnosti porabijo več vode, kot je porabijo doma. Sem je všteta tako voda za pitje in higieno, kot tudi tista v velikih hotelskih kompleksih in v njihovih bazenskih čudesih.

Po drugi strani je tudi naftna industrija naredila planetu svoj del škode … ena največjih okoljskih nevarnosti je razlitje nafte. Velike in težke katastrofe so se že dogajale zaradi razlitja, a za razliko od turizma, ki je proces, je razlitje skoraj vedno nesreča – se pravi dogodek, ki se mu je mogoče z nadzorom in zakonodajo izogniti.

In če se vrnemo na Jadransko obalo, izhodišče današnjega razmišljanja: dovolj je, da se od maja do oktobra znajdemo na Stradunu, legendarni in mistični arteriji starodavnega Dubrovnika. V zadnjih letih se je Dubrovnik znašel na menuju velikih križark in od ulice ter posledično od mesta ni ostalo prav nič več. Starodavni gosposki duh se je utopil v turistični navlaki, skrivnostne ulice so prepojene z znojem alkohola in avanture željne mularije, ki zase rada misli, da je izjemna.

Ali je potem takem ekonomska prihodnost Jadrana turistična bebavost, ki je svoj imperij zgradila na plaži in očaranju s preprostimi zgodovinskimi dejstvi, ali pa je trajnostni razvoj naftna ploščad, parkirana nekje pri Visu?

Energetska razmišljanja sodobnega in salonskega razsvetljenstva so pogosto naivna v svojem a priori nasprotovanju in hkrati nedosledna v svojem argumentiranju. Na drugi strani je prav tako naivno razmišljanje o turizmu kot o čarobni industriji, ki potrebuje le domačo hrano in popoln pejsaž, pa že nosi zlata jajca. Gre za protikoncesijska razmišljanja recimo hrvaške estrade in tamkajšnje civilne družbe – za razmišljanja brez vedenja o moralnem ali socialnem opustošenju, ki ga s seboj prinaša masovni turizem.

Pred tremi leti je turistično gospodarstvo proslavljalo milijardnega turista v enem samem letu. Počasi zmanjkuje mest, kamor je še mogoče odpotovati in biti sam in turizem se pospešeno bliža svojemu absurdu, ko bo preveč turistov hotelo na premalo destinacij. V primerjavi s to histerijo se zdi črpanje nafte zelena alternativa. Ali povedano drugače: mogoče bi bilo za Jadransko morje bolje, ko bi na Hrvaškem prepovedali turizem in dovolili izkoriščanje nafte in plina.


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Nafta in turisti

21.04.2015

Glosa Marka Radmiloviča, ki je ne smete zamuditi.

Mogoče bi bilo za Jadransko morje bolje, ko bi na Hrvaškem prepovedali turizem in dovolili izkoriščanje nafte in plina.

Nedavna novica, da je hrvaška vlada podelila koncesije za iskanje najdišč nafte in plina v Jadranskem morju, ni povzročila ogorčenja le v sosednji državi, temveč delno tudi v Sloveniji. Ne le zaradi tega, ker je Jadransko morje integralni del slovenskega ozemlja, temveč tudi zaradi dejstva, da ogromno Slovencev tradicionalno dopustuje na jadranski obali. Številni pa imajo tam tudi svoje lastne počitniške zmogljivosti, kot se reče vikendom.

Argument proti nafti je na prvi pogled jasen vsakemu kolikor toliko ozaveščenemu Evropejcu. Nafta pomeni onesnaženje in s prihodom naftne industrije v akvatorij bi bilo konec nedolžnosti “enega zadnjih nedotaknjen biserov evropske celine”, kot turistični prospekti radi imenujejo obalo Istre, Kvarnerja, Dalmacije, Črnogorskega primorja in seveda številnih otokov.

Alternativa naftni industriji, ki obubožano Hrvaško vabi predvsem s takojšnjimi in astronomskimi dobički, je trajnostni razvoj; pod tega nasprotniki petro-industrije prištevajo predvsem turizem. Ta je že danes vlečno živinče hrvaškega in po svoje tudi slovenskega gospodarstva. Dileme tako na prvi pogled sploh ni in je ne more biti tudi glede številnih civilnih družbenih gibanj, ki se na Hrvaškem zavzemajo vsaj za referendum o podeljenih koncesijah, če ne že za moratorij na raziskave v Jadranskem morju.

Vendar, ali je zadeva s naftnimi koncesijami res tako zelo enoznačna, kot je to videti na prvi pogled? Samo v eksperimentalne namene in nevzdržno na pamet primerjajmo nekatere vplive tako množičnega turizma kot naftne industrije na okolje.

Do naftne industrije se ljudje vedemo dvolično. V bistvu zapolnjuje večino naših energetskih potreb, z njeno pomočjo se hranimo in oblačimo, a vendar smo do nje gorki in jo kritiziramo kadarkoli je le mogoče. Je pa res, da je tudi naftna industrija dvolična do nas kot svojih odjemalcev!

Kljub temu, da gre za največji posel na planetu, nam naftne družbe ne privoščijo zastonj stranišča na bencinskih postajah, ne plačajo oskrbovalk in zato imamo tam koncesionarje, ki te z žalostnimi vzhodnjaškimi očmi premerijo, ako po opravljeni potrebi ne spustiš novca v krožniček.

Da je naftna industrija okoljsko vprašljiva zadeva, je jasno vsakemu otroku … Ali pa je za okolje res bolj škodljiva kot množični turizem, pa je že druga zgodba. In dilema, ali si resnično želite imeti Jadran z naftnimi ploščadmi, se zdi bistvena le do prvega julija.

Poglejmo Norveško, ekološko eno najbolj osveščenih držav na planetu, ki je svoje blagostanje pridelala na naftnih ploščadih, nato pa na drugi strani poglejmo Benetke kot simbol množičnega turizma. Okolje na Norveškem, predvsem morsko dno, je zaradi vrtanja sicer obremenjeno, vendar pod strogim nadzorom še vzdržno; na drugi strani pa je Benetke, ta dragulj civilizacij, množični turizem povsem uničil. Pa ne le simbolno, ko milijoni histeričnih turistov s svojimi pogledi in fotografijami izpijajo preteklost iz večnih zidov, temveč tudi povsem konkretno, saj je bilo mesto, ne glede na to, da je šlo za metropolo, v srednjem veku zasnovano za omejeno število meščanov, ki so imeli bistveno manj potreb, kot jih ima danes sodobni turist.

Pa ne le Benetke. Množični turizem uničuje vse na svoji poti. Evropska mesta, arabske puščave, celo Mount Everest je delno uničen. Zaprte alpske doline morajo predelovati na milijone ton odplak, na najvišje gore speljujemo vodovod, restavracije s hitro prehrano se naseljujejo na vaških trgih tretjega sveta.

Raziskave o škodljivem vplivu turizma na okolje niso več noben bav-bav in v prvih bojnih vrstah je predvsem voda. Pritisk turistov na njeno rabo v suhih in nevodnatih predelih planeta, ki turiste praviloma privabljajo. Povprečen dopustnik v mediteranskih deželah dnevno porabi do 440 litrov vode – če vemo, da dopustniki iz turistične objestnosti porabijo več vode, kot je porabijo doma. Sem je všteta tako voda za pitje in higieno, kot tudi tista v velikih hotelskih kompleksih in v njihovih bazenskih čudesih.

Po drugi strani je tudi naftna industrija naredila planetu svoj del škode … ena največjih okoljskih nevarnosti je razlitje nafte. Velike in težke katastrofe so se že dogajale zaradi razlitja, a za razliko od turizma, ki je proces, je razlitje skoraj vedno nesreča – se pravi dogodek, ki se mu je mogoče z nadzorom in zakonodajo izogniti.

In če se vrnemo na Jadransko obalo, izhodišče današnjega razmišljanja: dovolj je, da se od maja do oktobra znajdemo na Stradunu, legendarni in mistični arteriji starodavnega Dubrovnika. V zadnjih letih se je Dubrovnik znašel na menuju velikih križark in od ulice ter posledično od mesta ni ostalo prav nič več. Starodavni gosposki duh se je utopil v turistični navlaki, skrivnostne ulice so prepojene z znojem alkohola in avanture željne mularije, ki zase rada misli, da je izjemna.

Ali je potem takem ekonomska prihodnost Jadrana turistična bebavost, ki je svoj imperij zgradila na plaži in očaranju s preprostimi zgodovinskimi dejstvi, ali pa je trajnostni razvoj naftna ploščad, parkirana nekje pri Visu?

Energetska razmišljanja sodobnega in salonskega razsvetljenstva so pogosto naivna v svojem a priori nasprotovanju in hkrati nedosledna v svojem argumentiranju. Na drugi strani je prav tako naivno razmišljanje o turizmu kot o čarobni industriji, ki potrebuje le domačo hrano in popoln pejsaž, pa že nosi zlata jajca. Gre za protikoncesijska razmišljanja recimo hrvaške estrade in tamkajšnje civilne družbe – za razmišljanja brez vedenja o moralnem ali socialnem opustošenju, ki ga s seboj prinaša masovni turizem.

Pred tremi leti je turistično gospodarstvo proslavljalo milijardnega turista v enem samem letu. Počasi zmanjkuje mest, kamor je še mogoče odpotovati in biti sam in turizem se pospešeno bliža svojemu absurdu, ko bo preveč turistov hotelo na premalo destinacij. V primerjavi s to histerijo se zdi črpanje nafte zelena alternativa. Ali povedano drugače: mogoče bi bilo za Jadransko morje bolje, ko bi na Hrvaškem prepovedali turizem in dovolili izkoriščanje nafte in plina.


06.10.2020

Novi pozdrav nove realnosti

Pozdrav s komolcem ima nekaj resnih pomanjkljivosti, ki jih bomo na tem mestu razčlenili. Piše: Marko Radmilovič.


29.09.2020

Izjemne izjeme

Najprej se je treba spoprijeti z barvami. So tri, pogojno štiri, s tem da je ena drugačna.


22.09.2020

Razgledni stolp

"Stolpomanija", ki smo ji priča v Sloveniji, bo sicer prinesla turiste in dobiček, odnesla pa še zadnja mesta absolutnega miru …


15.09.2020

Ležijo gozdovi domači

Dejstvo je, da slovenske gozdove ropajo in to povsem konkretno: iz gozdov nepridipravi kradejo drevesa.


08.09.2020

Poštar ne zvoni več niti dvakrat

Tokrat o razvejanem sindikalnem gibanju, ki je zajelo našo državo. Najprej se je oglasil sindikat poštnih delavcev. Povedali so, da so proti ukinjanju poštnih poslovalnic. Potem se je oglasil sindikat policistov Slovenije. Povedali so, da imajo dovolj, da jih žalijo in šikanirajo. Oboje je seveda letelo na slovensko vlado. Oziroma na gospodarsko in notranje ministrstvo. Ko smo že mislili, da gre za reden tedenski sindikalni izbruh, se je oglasil še sindikat nemških ovčarjev. Na tiskovni konferenci so potožili, da si ne znajo predstavljati sveta brez poštarjev in policajev. In ker vemo, da vlada ne upošteva ne poštnega in ne policijskega sindikata, obstaja možnost, da bo prisluhnila vsaj nemškim ovčarjem. Do neke mere je neverjetno, kako so se zakleti nasprotniki združili v branjenju dostojanstva vseh vpletenih. In še bolj neverjetno je, kako lahko nemški ovčarji razumejo koncept sobivanja in soodvisnosti v družbi, vlada pa ga ne more.


01.09.2020

Na bone!

Do pred nekaj dnevi je bila unovčena četrtina bonov in s prigodno slovesnostjo so na Počivalškovem ministrstvu proslavili vrnitev polmilijontega bona v naročje proračuna.


21.07.2020

Končno smiselno poimenovanje pokrajin

Hoteli smo že na počitnice. Loviti sončne žarke in viruse, ko je prihitela še zadnja novica, ki je upala, da ji bomo posvetili nekaj stavkov kakovostne analize. Pred nekaj meseci se je že tretja posadka podala na nemogočo misijo ustanovitve pokrajin na Slovenskem. Odprava je obsojena na neuspeh, in to vedo vsi, ki se naloge lotevajo. Lotevajo pa se je, ker smo menda zakonodajno in civilizacijsko zavezani, da bomo pokrajine ustanovili.


14.07.2020

Kako uloviti komunista

Danes pa nekaj z uporabno vrednostjo. Ker Slovenci tako disciplinirano nosimo maske, je nekatere še do pred kratkim očitne fenomene danes težje prepoznati in se proti njim boriti. Sem prav gotovo spadajo komunisti. Odkar smo vsi pod maskami, je komuniste izjemno težko prepoznati in zato nam bo prav prišel priročnik, ki je pred kratkim izšel pri eni naših založb. Priročnik, prebrala naj bi ga vsaj petina Slovencev, je v knjigarnah skoraj razprodan in razgrabili so ga tudi po knjižnicah … Zato na Valu 202 za naše poslušalce povzemamo glavne poudarke, ki naj bodo tako povabilo na branje kot tudi praktični nasvet za boj proti komunistom.


07.07.2020

Novi turizem nove normalnosti

Počasi se navajamo na novo normalnost, ob tem da že stara ni bila najbolj normalna. Ampak kot vse novo, je nova normalnost še manj normalna, kot je bila stara. Na primer: nova normalnost predvideva, da bi bile morebitne volitve epidemiološka katastrofa, medtem ko so bile volitve v stari normalnosti samo demokratična katastrofa. In ker je nova normalnost postala naša realnost, se zdi, da bi se morali potruditi in iz nje potegniti največ, kar lahko. Kar pomeni, da bi jo bilo dobro unovčiti. Kajti to, da nas nova normalnost ekonomsko ubija, smo – vsaj upajmo – preživeli že med epidemijo … Zdaj ko smo se je že privadili, pa se zdi smiselno novo normalnost postaviti na trg in pogledati, ali nam lahko vrne vsaj del prihodkov, ki nam jih je pobrala marca in aprila. In kako drugače unovčiti novo normalnost kot s pomočjo turizma.


30.06.2020

"Jelinčič je v parlamentu. Narod je glup."

Slovenski kralj "Zmago" je ponovno udaril. Zlonamerno in vedno bolj vplivno pleme teoretikov zarote trdi, da je Zmago udaril zato, ker je želel opozoriti nase. Da se je snemanja sproščenega pogovora med prijatelji še kako zavedal. In da je menil, kako bo s šokantnimi izjavami ponovno obrnil pozornost nase, na slovensko nacionalno stranko in tako naprej in tako nazaj. Ampak ker se pri nas ukvarjamo z družbeno analizo, se moramo na teoretski ravni posvetiti izjavam čilega poslanca, človeka in misleca.


23.06.2020

Protiustavnost neke revščine

V globalnem svetu citatov Slovenci ne pomenimo nič. Kar ni nobena tragedija. Kot narod smo majhni, citati pa so plod tisočletij civilizacije. Je pa tudi res, da smo bolj nagnjeni k ljudskim rekom ...


16.06.2020

Slovenija gre naprej

V praznični maniri valovske obletnice nekaj modrih misli o gibanju in o tem, kam kaj gre. Za Val 202 vemo: že jutri proti devetinštirideseti obletnici in nato proti Abrahamu. Večje vprašanje je, kam gre Slovenija.


09.06.2020

Koča strica Toma

Danes bomo na radiu govorili o televiziji. Kar je dosti bolj obetavno, kot če bi na televiziji govorili o radiu. Javna objava zločinov radikalizira vse vpletene in boj, ki bi se moral odviti znotraj istitucij sistema, ampak če rasističnega nasilja ne bi videli, se mar ne bi zgodilo?


02.06.2020

Čakajoč na Avstrijca

Poglejmo resnici v oči: edini, našega plemena, ki je znal z Avstrijci, je bil Martin Krpan. Vse pred njim in vse za njim pa same šleve. Tako se s svetlim spominom na sekanje lip, vlačenje konjev čez prag in na obglavljenje turške nadaljevanke lotimo današnje analize. O "Avstro" bomo govorili, ker že vsi ostali govorijo o "Ogrski".


26.05.2020

Maskirani kapitalizem

Ko spremljamo ukrepe državnega intervencionizma in političnega diletantizma po vsem svetu, lahko mirne vesti napišemo, da je socializem zmagal. Je pa res, da je kapitalizem dobil več oskarjev.


19.05.2020

Parlamentarni zodiak

Prestopi poslancev so težko razumljivi, saj se poslanec med kandidaturo z vso svojo človeško, državljansko, strokovno in politično etiko postavi za interese in stališča določene stranke. Zaradi teh načel je na strankarski listi tudi izvoljen in če to stranko nato zapusti in se preseli v drugo politično okolje, začutijo njegovi volivci ščemenje v predelu trtice ter napenjanje kože v ušesih.


12.05.2020

Razlagalci žurov

Zadnje tedne se vsi pogosto sprašujemo, kaj se ogaja s slovensko politiko. Zdi se, da ji gre na otročje, a dogajanje še lažje razložimo s fenomenom razlagalca žurov iz osemdesetih.


05.05.2020

Gaudeamus igitur

V Zapisih iz močvirja tokrat razmišljamo o maturi, ki ne pomeni zgolj konca srednješolskega izobraževanja, temveč je tudi začetek študija. Od tega, kako jo posameznik opravi, je odvisna njegova študijska in pozneje poklicna pot. O letošnji maturi pa je danes jasno le to, da bo takšna, kot je bila teh zadnjih nekaj desetletij.


28.04.2020

Prišli trgovci z novci

Če kaj med krizo bije v oči, potem so to z lahkoto izrečena stališča, mnenja in misli. Blebetanje je v časih normalnosti povsem neškodljivo in celo pripomore k barvitosti javnega prostora, v težkih časih pa naj bi bila vsaka beseda, vsako stališče, celo vsak tvit izrečeni s premislekom. Celo naša oddaja, znana po sumljivih stališčih in ohlapnih ocenah, se drži te prastare resnice, ki sicer obstaja samo kot teoretični model. V praksi pa zmaguje tista resnica, ki v nadaljevanju postane prva žrtev vojne.


21.04.2020

420 po slovensko

Kot kaže, bomo odslej vedno bolj sproščeni in sproščanje epidemioloških ukrepov bo pri tem zelo pomagalo. Mimogrede; davna želja trenutnih oblastnikov po sproščeni Sloveniji se uresničuje v maniri, ki je ni nihče pričakoval.


Stran 10 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov