Ne zamudite humorja Marka Radmiloviča v novi glosi!

Danes pa kratka domača. Na hitro bomo razložili sistem, po katerem ocenjujemo vlade. Vse v luči zadnjih velikih preračunavanj, ki so Cerarjevi vladi dala oceno zadostno!

Že sama ideja oceniti vlado z ocenami, ki jih uporabljamo v osnovni šoli, se zdi imenitna. Čeprav bi človek pričakoval, da bi mediji, merilci srčnega utripa javnosti in družboslovci segli po lestvici, ki je v navadi na univerzah. Vladanje je kompleksno početje in pet stopenj negativnosti se zdi prav primernih za dokazovanje nesposobnosti vsakokratne slovenske vlade. Kajti če po osnovnošolskem sistemu vlada dobi enico, se pravi nezadostno, jo lahko znotraj desetstopenjskega ocenjevanja še bolj ponižuješ s trojkami, štiricami ali peticami. Krvavi pot bi potile vlade do šestice kot prve pozitivne ocene … Sploh pa je čudno, da se nihče ni spomnil tako zelo priporočanega opisnega ocenjevanja, ki ga uporabljajo v prvi triadi osnovne šole. Ali pa da bi vlado po enem letu ocenili kot »primerno« ali »manj primerno«.

Ker se zavedamo, da so številčne ocene lahko tako za učence kot za vlado zelo stresne, bomo s stališči in mnenji ob Cerarjevi dvojki zelo prizanesljivi. Kot vam pove vsak pedagog: »Ocene niso vse!« Mogoče pa so Cerarjevi nadarjeni za likovni pouk ali telovadbo. V vsaki vladi je nekaj dobrega in vsaka vlada ima potencial. Zato je mogoče dvojka realna ocena vladnega dela, ni pa realna ocena vlade kot celote. Kot skupine dobromislečih … V nadaljevanju pa celo nameravamo dokazati, da ubogi vragi sploh niso imeli druge možnosti.

Vemo, kako je z ocenami in ocenjevalci. In javnost je pri ocenjevanju strožja, kot so strogi najbolj zagrizeni profesorji matematike. Saj poznate: »Za pet zna Bog, za štiri znam jaz, za tri znajo drugi profesorji, za dve znajo briljantni učenci. Ti, ti zguba pa znaš za – sedi – ena!«

Pri ocenjevanju vlad je enako. Za pet zna vlade voditi Bog (in kot se vidi iz begunske krize, jih tudi vodi), za štiri jih znajo voditi razni Kimi, Jongi in Ili, za tri jo vodi Angela Merkel, za dve Miro Cerar, nezadostna pa je po navadi v očeh ocenjevalca. Recimo, nezadostno je za svoje vodenje vlade dobil pred kratkim Cipras. Zato so ga Grki vnovič izvolili.

Zdaj pa k opisni oceni Cerarjeve dvojke. Dvojka je zadostno in ljudje iz vlade bi morali skakati od navdušenja ob tej kar precej soglasni oceni. Ocena nezadostno bi bila krivična! Danes že ankete na veji skupaj z uporabniki Twiterja čivkajo, da je vladi uspelo politični položaj umiriti. Politični položaj je resnično miren, ampak ali ga je umirila vlada ali pa ga je umirila naveličanost, bo ostalo zgodovini, da pojasni. Lep primer so recimo protestniki pred sodiščem. Pred nastopom Cerarjeve vlade je razmišljujoči ob pogledih nanje občutil vsaj nelagodje. Danes občuti pomilovanje, kar je velik korak k umiritvi političnega položaja. Prav opozicija, ki ima veliko veselje s temi druženji, je Cerarjevo prvo leto označila kot nezadostno, češ da vlada vodi le tekoče posle!

Če bi bilo to res, bi si Cerarjeva vlada zaslužila vsaj trojko. Ki pa ji jo je opozicija odrekla. Opravljanje tekočih poslov je v bistvu največ, kar si lahko človek želi od vlade. Vsi, ki si vlado predstavljajo kot nekakšen strateški svet, kot omizje modrecev, ki kuje reforme, spreminja zakonodajo in s tem odpira avtocesto v svetlo prihodnost, živijo v neki nemoderni zablodi. Tekoči posli so alfa in omega sodobne družbe. Vladne politike se v ultrahitrem svetu oblikujejo kot odziv na trenutne razmere, gibanja in stanja, kar je pravzaprav drugo ime za tekoči posel! Ko so togotni strici iz opozicije poskusili Cerarjevo vlado z »opravljanjem tekočih poslov« zmerjati in ponižati, so ji pravzaprav dali največji kompliment, kar jih je dobila.

Če bo vlada torej še eno leto prav v tem obsegu, kot je to počela prejšnje, opravljala tekoče posle, si bo prislužila oceno: »Sedi, dobro, tri!« In se približala nemško-francoskim vlakom, ki vozijo s to oceno. Naslednje leto mora samo preživeti! V okolju, ko so redne volitve ena največjih evropskih utopij, je preživeti polovico mandata megalomanski uspeh za vsako, ne le slovensko za vlado! Tako ugotavljamo, da je realni doseg trenutne vlade ocena zadostno, z možnostjo trojke v prihodnosti. »Ako vedno priden boš.«

Ampak vsaj iz gole ambicije se vprašajmo po štirki, prav dobro, ali, bog ne daj, po petki, odlično. Je mogoče do tam gor?

Odgovor je kategorični »ne«, razen v dveh primerih. Če bi zdrsnili nazaj v nedemokratični režim, bi svoje vlade očitno malikovali, ali pa če bi vse Slovence zajela kolektivna histerija.

V najgloblji naravi Slovenca, tako kot tudi demokracije, je proces, po katerem je vladajoče vzgojno podcenjevati. Če ne že sovražiti. Tako kot med nogometno tekmo vedno navijamo za tistega, ki izgublja, uživamo v zasmehovanju vladajočih. To je postalo v zadnjih dvajsetih letih celo značilnejši folklorni motiv, kot sta peča in potica. Tako se zdi povsem nemogoče za katero koli vlado, ne le za Cerarjevo, da bi ji ankete javnega mnenja in medijski ocenjevalci dali recimo prav dobro. Mogoče bi se to komu zdela zmaga za vlado, a bi hkrati pomenilo velik poraz za ljudi.

A bilo bi tako lepo. Iz dveh milijonov grl bi zadonelo »prav dobro,« ministri pa bi strumno odgovorili: »Služimo narodu« in s paradnim korakom stopili v zahajajoče sonce.