Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Purgatorij modrih angelov

01.12.2015

Glosa, ki je ne smete zamuditi!

Danes pa nekaj o stavki policistov, ki vzbuja mešane občutke. Ko je premier Cerar okrcal policiste, češ da je stavka sramota, smo družno planili po prvem med ministri. Kajti poseben užitek je popljuvati ministrskega predsednika, čeprav iz tega samodejno sledi, da se strinjamo s policijskimi stavkovnimi zahtevami. Ki pa so, resnici na ljubo, nekoliko vesoljske. Zahteve po več kot za trideset odstotkov višjih plačah so nekaj povsem novega v slovenski stavkovni praksi. Ker smo se tako družno postavili na stran policije, je zato vsaj pri nekaterih nastala manjša zadrega. Policijo po pravilu enačimo s prometno policijo, kot RTV Slovenija po pravilu enačimo s Televizijo Slovenija. In večina izmed nas ima na prometno policijo gorke spomine. Tako pa je vsaj protislovno podpirati institucijo, ki vam je prejšnji mesec iz žepa cuknila zadnjih sto evrov.

A visoko načelni gremo prek parcialnih osebnih interesov in pričujoče misli zapišimo s stališča naklonjenosti policijskemu sindikalnemu boju. In jim toplo svetujemo, naj ga čim prej končajo in v naslednjih urah sprejmejo vladno ponudbo, kakršna koli že bo. Na policijsko stavko namreč prežijo številne nevarnosti, ki grozijo, da bodo možje postave ostali praznih rok. Opozorimo na najbolj očitne!

Čim dlje traja policijska stavka, tem bolj se kaže pojav, ki ga laično imenujmo “A jih sploh potrebujemo?”. Institucije, tudi bistvene, kot je policija, porabijo precej časa samo za prepričevanje javnosti, da so nujno potrebne. Manj bistvene pa porabijo za to ves čas, ampak o tem kdaj drugič.
Kot ste zagotovo opazili, kljub policijski stavki življenje v glavnem teče nemoteno naprej. In prepričani smo, da bi teklo približno enako naprej tudi v primeru, če bi policija svojo stavko zaostrila. Represivni aparat v teoriji uresničuje takšno ali drugačno represijo, ki pa med stavko v praksi izostaja.

Manj represije pa še nikoli ni bilo nekaj, kar bi vznejevoljilo slehernika. Seveda je tu še vsemogočna varnost! Z zmanjšanim delovanjem policije bomo deležni manjše varnosti, pravi varnostna teorija. Toda varnost je tako kompleksen pojem, da je izjemno težko oceniti, ali je varnosti zaradi stavke policije manj ali pa bi je bilo – recimo v primeru povečanja policijskih plač – primerno več. Smetarji so v tem primeru na boljšem; če stavkajo, se kopičijo smeti! Če pa stavkajo policisti, težko zatrdimo, da se kopiči nevarnost. Tako se z vsakim dnem, ko kljub policijski stavki življenje teče normalno naprej, posebno tisti s položnicami zaradi prometnih prekrškov sprašujemo: “Ali jih sploh potrebujemo?”

Druga težava policijske stavke so nespretni odnosi z javnostjo. Akcija s telefonsko številko vlade, ki naj jo državljani pokličejo, če se znajdejo v težavah, ni ravno duhovita. 113 ne kličemo za zabavo, ampak izključno v stiski; zamisel, da zaradi slabih plač, težkih delovnih razmer in neustrezne opreme obravnavanje prometne nesreče postane odgovornost vlade, je vsaj naivna, če že ne otročja … V amaterskem gledališču se podobnim dovtipom reče, da so kisli! Če že, bi se lahko policisti zgledovali po nekajkrat bolj duhoviti in večkrat izvedeni akciji alternativnih umetniških skupin: “Obvestilo poezije!”

Med to akcijo voznika v policijski ovojnici čaka pesem namesto globe. Hočemo povedati, da bi policijske težave veliko lažje in bolj učinkovito pridobile naklonjenost javnosti, če bi prava policija namesto glob za brisalnike avtomobilov zatikala verze. To bi bil obratno sorazmeren princip, kot je bilo vtikanje cvetov v cevi pušk, ki jih je slovenska policija peljala na razstavo ob demonstracijah pred tremi leti. Mimogrede: če bi bila policija leta 2012 predvsem v Mariboru malo manj policija, bi danes ob stavkovnih zadevah z lahkoto dosegla kakšen aplavz več.

Tretja nerodnost, zaradi katere bi policija morala takoj sprejeti vse kompromisne predloge vlade in končati stavko, pa je izjemno skrivnostno naključje, ki zahteva pri analizi doslednost in natančnost.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je na svojem družbenoomrežnem profilu zapisal, da ga je v soboto ponoči ustavila policija s sireno in lučjo in z vsem tem cirkusom, ko se je vračal z nastopa svoje rokovske skupine. Ponudili so mu alkotest, ki je bil znotraj dovoljenega, in na splošno so bili korektni.
Vprašanja o tem dogodku se ponujajo kar sama od sebe.

Mar je mogoče, da imamo ministra, ki igra v rokovski skupini? Sicer v bendu ne morejo biti zagrizeni rokerji, če je bilo ministrovo alkoholno stanje po špilu v mejah dovoljenega, a kljub temu globok poklon za rokerskega ministra. Od tod naprej teorija zarote hodi po dveh poteh; ali so škofjeloški policisti zasledovali rokerja, ki je po naključju tudi minister, ali pa so zasledovali ministra, ki je po naključju tudi roker? V obeh primerih je demokracija kritično ogrožena. Rokerji so sol te zemlje in vsaj od Lennona naprej trn v policijski peti. Če pa je policija zasledovala in ustavila ministra, ker je neposredno odgovoren za pogajanja s policijskim sindikatom, gre za čudovito lopovščino, kot ji nismo bili priče že vsaj od Depale vasi sem.

V obeh primerih bi morali vodstvi obeh policijskih sindikatov nemudoma odstopiti. Če v tej državi tako poniglavo nadzorujemo rokerje, ko se vračajo s špila, je treba sindikalistom naložiti še prevzgojno družbeno koristno delo s postavljanjem ozvočenja za Modrijane.
Obstaja pa seveda nekaj promilov možnosti, da je policija naključno ustavila naključni avtomobil s povsem naključno prižganimi lučmi in sireno. In prav gotovo ni naključje, da je uradni notranji nadzor vsa ta naključja tudi potrdil.


Zapisi iz močvirja

752 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Purgatorij modrih angelov

01.12.2015

Glosa, ki je ne smete zamuditi!

Danes pa nekaj o stavki policistov, ki vzbuja mešane občutke. Ko je premier Cerar okrcal policiste, češ da je stavka sramota, smo družno planili po prvem med ministri. Kajti poseben užitek je popljuvati ministrskega predsednika, čeprav iz tega samodejno sledi, da se strinjamo s policijskimi stavkovnimi zahtevami. Ki pa so, resnici na ljubo, nekoliko vesoljske. Zahteve po več kot za trideset odstotkov višjih plačah so nekaj povsem novega v slovenski stavkovni praksi. Ker smo se tako družno postavili na stran policije, je zato vsaj pri nekaterih nastala manjša zadrega. Policijo po pravilu enačimo s prometno policijo, kot RTV Slovenija po pravilu enačimo s Televizijo Slovenija. In večina izmed nas ima na prometno policijo gorke spomine. Tako pa je vsaj protislovno podpirati institucijo, ki vam je prejšnji mesec iz žepa cuknila zadnjih sto evrov.

A visoko načelni gremo prek parcialnih osebnih interesov in pričujoče misli zapišimo s stališča naklonjenosti policijskemu sindikalnemu boju. In jim toplo svetujemo, naj ga čim prej končajo in v naslednjih urah sprejmejo vladno ponudbo, kakršna koli že bo. Na policijsko stavko namreč prežijo številne nevarnosti, ki grozijo, da bodo možje postave ostali praznih rok. Opozorimo na najbolj očitne!

Čim dlje traja policijska stavka, tem bolj se kaže pojav, ki ga laično imenujmo “A jih sploh potrebujemo?”. Institucije, tudi bistvene, kot je policija, porabijo precej časa samo za prepričevanje javnosti, da so nujno potrebne. Manj bistvene pa porabijo za to ves čas, ampak o tem kdaj drugič.
Kot ste zagotovo opazili, kljub policijski stavki življenje v glavnem teče nemoteno naprej. In prepričani smo, da bi teklo približno enako naprej tudi v primeru, če bi policija svojo stavko zaostrila. Represivni aparat v teoriji uresničuje takšno ali drugačno represijo, ki pa med stavko v praksi izostaja.

Manj represije pa še nikoli ni bilo nekaj, kar bi vznejevoljilo slehernika. Seveda je tu še vsemogočna varnost! Z zmanjšanim delovanjem policije bomo deležni manjše varnosti, pravi varnostna teorija. Toda varnost je tako kompleksen pojem, da je izjemno težko oceniti, ali je varnosti zaradi stavke policije manj ali pa bi je bilo – recimo v primeru povečanja policijskih plač – primerno več. Smetarji so v tem primeru na boljšem; če stavkajo, se kopičijo smeti! Če pa stavkajo policisti, težko zatrdimo, da se kopiči nevarnost. Tako se z vsakim dnem, ko kljub policijski stavki življenje teče normalno naprej, posebno tisti s položnicami zaradi prometnih prekrškov sprašujemo: “Ali jih sploh potrebujemo?”

Druga težava policijske stavke so nespretni odnosi z javnostjo. Akcija s telefonsko številko vlade, ki naj jo državljani pokličejo, če se znajdejo v težavah, ni ravno duhovita. 113 ne kličemo za zabavo, ampak izključno v stiski; zamisel, da zaradi slabih plač, težkih delovnih razmer in neustrezne opreme obravnavanje prometne nesreče postane odgovornost vlade, je vsaj naivna, če že ne otročja … V amaterskem gledališču se podobnim dovtipom reče, da so kisli! Če že, bi se lahko policisti zgledovali po nekajkrat bolj duhoviti in večkrat izvedeni akciji alternativnih umetniških skupin: “Obvestilo poezije!”

Med to akcijo voznika v policijski ovojnici čaka pesem namesto globe. Hočemo povedati, da bi policijske težave veliko lažje in bolj učinkovito pridobile naklonjenost javnosti, če bi prava policija namesto glob za brisalnike avtomobilov zatikala verze. To bi bil obratno sorazmeren princip, kot je bilo vtikanje cvetov v cevi pušk, ki jih je slovenska policija peljala na razstavo ob demonstracijah pred tremi leti. Mimogrede: če bi bila policija leta 2012 predvsem v Mariboru malo manj policija, bi danes ob stavkovnih zadevah z lahkoto dosegla kakšen aplavz več.

Tretja nerodnost, zaradi katere bi policija morala takoj sprejeti vse kompromisne predloge vlade in končati stavko, pa je izjemno skrivnostno naključje, ki zahteva pri analizi doslednost in natančnost.
Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je na svojem družbenoomrežnem profilu zapisal, da ga je v soboto ponoči ustavila policija s sireno in lučjo in z vsem tem cirkusom, ko se je vračal z nastopa svoje rokovske skupine. Ponudili so mu alkotest, ki je bil znotraj dovoljenega, in na splošno so bili korektni.
Vprašanja o tem dogodku se ponujajo kar sama od sebe.

Mar je mogoče, da imamo ministra, ki igra v rokovski skupini? Sicer v bendu ne morejo biti zagrizeni rokerji, če je bilo ministrovo alkoholno stanje po špilu v mejah dovoljenega, a kljub temu globok poklon za rokerskega ministra. Od tod naprej teorija zarote hodi po dveh poteh; ali so škofjeloški policisti zasledovali rokerja, ki je po naključju tudi minister, ali pa so zasledovali ministra, ki je po naključju tudi roker? V obeh primerih je demokracija kritično ogrožena. Rokerji so sol te zemlje in vsaj od Lennona naprej trn v policijski peti. Če pa je policija zasledovala in ustavila ministra, ker je neposredno odgovoren za pogajanja s policijskim sindikatom, gre za čudovito lopovščino, kot ji nismo bili priče že vsaj od Depale vasi sem.

V obeh primerih bi morali vodstvi obeh policijskih sindikatov nemudoma odstopiti. Če v tej državi tako poniglavo nadzorujemo rokerje, ko se vračajo s špila, je treba sindikalistom naložiti še prevzgojno družbeno koristno delo s postavljanjem ozvočenja za Modrijane.
Obstaja pa seveda nekaj promilov možnosti, da je policija naključno ustavila naključni avtomobil s povsem naključno prižganimi lučmi in sireno. In prav gotovo ni naključje, da je uradni notranji nadzor vsa ta naključja tudi potrdil.


27.12.2016

Naše smrti nikoli ne bodo dobile uredniškega komentarja

Lista imen iz sveta glasbe, filma in umetnosti, ki so se poslovili letos, je dolga kot že dolgo ne. Mediji so vznemirjeni, med ljubitelji tega ali onega umetnika pa je nasploh čutiti grozo in neprikrito željo, naj zakleto leto že mine. V 2017 bo po njihovem, umrlo veliko manj legendarnih zvezdnikov. Nič hudega. Bomo pa mi na vrsti.


20.12.2016

Tina bi imela denar, Domen ne bere slovenskih medijev

Danes pa zelo na kratko, ker je praznični čas v zenitu. Ob sarmi nas bo prihodnje dni čez letvice časa prekobalil šport.


13.12.2016

Pahor na ograji

Ob zadnjem razburjenju, ki ga je povzročil domotožni predsednik republike, še nekaj hitrih, površnih in brez dvoma napačnih ugotovitev z naše strani.


06.12.2016

Kako smo se sporazumeli o ničemer

Ob velikem navdušenju redkih poslušalcev nadaljujemo s pamfletom o zdravniški stavki.


29.11.2016

Nina doživljenjsko

Novinarji smo imeli te dni lep festival, delno sicer imenovan tujejezično, a v slovenskem delu njegovo ime sporoča: »Naprej!« Na njem se novinarji v glavnem pogovarjajo o tem, zakaj gredo mediji nazaj.


22.11.2016

Ključ do prihodnosti naše vode leži v njeni preteklosti

Ko smo dobili z ustavo zagotovljeno pravico do pitne vode, pitna voda ni dobila nič.


15.11.2016

Trumpova močvirja

Naša skromna in od vseh prezrta oddaja danes delno užaljeno ugotavlja, kako je Trumpovo zmago pričakovala in napovedovala, sploh pa je pred nekaj meseci že poudarila potrebo po vključitvi Melanije v slovensko politično življenje.


08.11.2016

Janko in Metka na maratonu

Čeprav je od dogodka minilo že nekaj dni, so šele zadnja spoznanja potrdila, da si zaplet na ljubljanskem maratonu zasluži tudi pozornost teorije.


25.10.2016

"Dan suverenosti" praznujemo v polni formi

Če se hočemo počutiti vsaj malo praznično, moramo ugotoviti, da manjkajo bistvene stvari, ki na Slovenskem praznik naredijo prazničen. Ni prostega dneva, ni piknikov in trgovine so odprte. Edino, kar se nam zna zgoditi, bo kakšen nagovor in obvezna televizijska proslava.


18.10.2016

Propadli infrastrukturni projekti s števniki

Drugi tir, tretja razvojna os ... Takoj, ko slovenski infrastrukturni projekt dobi števnik, je praktično propadel.


11.10.2016

Trava je pol zdravja

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.


04.10.2016

Priljubljenost na toboganu

Tedenska glosa Marka Radmiloviča, tokrat o nenavadno visoki priljubljenosti premierja Mira Cerarja.


27.09.2016

Pi... v parlamentu

Preživimo nekaj naslednjih minut v družbi trenutno najbolj popularnih kletvic. Še opozorilo: Katerokoli kletvico boste v tem programu slišali, ne bo prvič izrečena na valovih nacionalnega radia. Ker gre za reprize, jih tako lahko razumemo kot interpretacije izključno v izobraževalne in informativne namene.


20.09.2016

Jugonostalgija dva pika nič

Danes pa o jugonostalgiji. Pa ne o staromodni, zlajnani in nikoli docela pojasnjeni jugonostalgiji.


13.09.2016

Država na državni zatožni klopi

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


06.09.2016

Poletje 2016

Tedenska glosa Marka Radmiloviča se vrača po poletju. In prav slednjega je vzel pod drobnogled.


05.07.2016

Napotki za festivalsko poletje

Tedenska glosa Marka Radimiloviča.


28.06.2016

Popolni brexit

Tedenska glosa Marka Radmiloviča.


21.06.2016

Torta in svečke

Tedenska glosa Marka Radmiloviča


14.06.2016

Nasilni

Tedenski komentar Marka Radmiloviča.


Stran 18 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov