Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vsa beda resničnosti

26.04.2016

Televizijski format in pozneje družbeni fenomen se počasi spreminja v biblijsko pošast. Zapisi iz močvirja o resničnostnih šovih.

Danes pa nekaj o resničnostnih šovih. To, kar je bil nekoč televizijski format in pozneje družabni fenomen, se počasi spreminja v biblijsko pošast in zadevo si poskusimo vsaj razložiti, če je že ne moremo ustaviti. Vprašajmo se: Ali lahko resničnostne oddaje pogubijo zahodno civilizacijo in z njo tudi Slovenijo?

Kamorkoli se ozremo po televizijskih programih, naletimo na resničnostni šov! Katerikoli časopis odpremo, nas v njem čaka resničnostni šov. Počasi zmanjkuje kandidatov, ki še niso nastopili v resničnostnem šovu in tako smo se znašli na pragu zadnje faze peklenskega načrta – metastaze resničnostnih šovov so povsod in ideja, da na televiziji prikazujemo resnično življenje, se je spremenila v dejstvo, da je resnično življenje postalo televizija.

Priznamo, tudi v naši skromni redakciji smo se na začetku motili, saj smo resničnostne šove pred leti navdušeno pozdravili! V zgodnji fazi so namreč bili videti obetavno! Takrat smo menili, da gre za eno najčistejših gospodarskih dejavnosti – skoraj nekakšen ekonomski perpetuum mobile.

Surovin v obliki tekmovalcev je vedno dovolj in so praktično zastonj. Ko pa je enkrat takšen šov postavljen, z njim služi kopica ljudi. Služijo televizije, založniška podjetja, skozi oglase tudi realni sektor. S skoraj nič vložka, zastonj surovino in vzorno čisto proizvodnjo, ki skoraj ne onesnažuje okolja, je lahko takšen šov cenjen in hvaležen delodajalec.

Če od resničnostnega šova posredno in neposredno živi recimo tisoč ljudi, je Big brother okolijsko bolj primerna gospodarska dejavnost kot pa recimo proizvodnja akumulatorjev. Skupaj z igralništvom, ki tudi dela denar iz nič, bi lahko resničnostne oddaje pomenile tisti ekonomski preboj Slovenije, ki ga že tako dolgo čakamo.

A časi so se spremenili. Pred desetletjem, ko so nas resničnostni šovi zadeli, si nihče ni predstavljal, da bodo postali tako hudičevo vseobsegajoči. Najprej so zavzeli televizije in si na njih razdelili prostor z oglasi. Tako danes izven oglasov, športa in resničnostnih šovov skoraj ni več televizijskih vsebin. A tudi te okupacije varuhi javne morale še niso razumeli kot znak za preplah. Razumništvo se je iz resničnostnih oddaj norčevalo, ali pa zgražalo – vsekakor pa smo jih vsi skupaj podcenjevali!

Alarm je zazvonil, ko so resničnostni šovi z zaslona skočili v življenje. Zgodil se je proces, ki smo ga omenili na začetku: resničnostni šovi, ki so postali tv-uspešnice s promoviranjem običajnega življenja, so z leti naredili poln obrat in principe, značilne za televizijski format, prenesli v običajno življenje. Primerov je veliko in če začnemo le pri najbolj očitnem … slovenska politika že nekaj časa deluje po principih iz resničnostnih  šovov. Če pozorno primerjate prepir med stanovalci v resničnostnem šovu z razpravo v parlamentu, boste zgroženi ugotovili, da govorijo o eni in isti stvari!

Ali pa recimo odstavljanje ministrice za kulturo, ki je bilo prejšnje dni kot bi ga spremljali »na kmetiji«. Vključno s čakanjem na nadaljevanje čez vikend in medijskim stopnjevanjem napetosti ter končno užaljenostjo, ko je oddajo morala zapustiti. Mogoče bi jo rešil samo črno-beli posnetek mečkanja med rjuhami – kar pa je od kulturne ministrice, ob tem še iz kvote DESUS-a, skoraj nemogoče pričakovati … Nezavedno smo tudi tisti, ki vso šarado preziramo, postali igralci v resničnostnem šovu in prav zato se je treba vsaj na simboličnem nivoju upreti …

Resničnostne oddaje v zadnjih letih poneumljajo še bolj pretkano;  pred leti je šlo samo za reklamiranje povprečnosti, a z razvojem formata in eksplicitno spolnostjo se je raven spustila še nižje … Jesti, spati in se razmnoževati. Ter nič početi in predvsem nič misliti.

Včasih nas je v resničnostnem šovu očaralo običajno življenje, danes se lahko čudimo le še njegovi bazičnosti. Na začetku teh oddaj se je zdelo, da lahko sodeluje prav vsak, kar je bilo že dovolj grozno! Danes pa so producenti vzpostavili format, ki zahteva za sodelovanje v oddaji posebne ljudi. In ti nato s seboj v globino kot slepca vodijo celotno gledalstvo …  Resničnostne oddaje, ki trenutno potekajo na televizijah, so hitra cesta v večno temo toposti, nevednosti in ignorance in gledalci, ki te oddaje spremljajo, postanejo z vsakim ogledom posamezne oddaje za črtico bolj neumni …

Sveto preproščino iz deviških let resničnostnih oddaj je zamenjal napad na samo intelektualno srčiko celih narodov. Pri dvomilijonskih Slovencih je takšen proces še bolj nevaren, kajti pri majhnem narodu vsak na novo izleženi bedak zaleže za dva. Povedano drugače: vse to, kar dobrega naredi šolski sistem v recimo enem šolskem letu, povprečen resničnostni šov izniči v eni sami oddaji.

A vse to so dejstva, ki so jih pametnejši od nas že zdavnaj razkrili, da ne govorimo, kako so jih posamezni preroki – »nesmrtni Orwell, ali pa božanski Vonnegut« recimo – tudi predvideli.

Naš prispevek k omejitvi tega vsesplošnega propada naj bo povsem konkreten; predlagamo namreč, da ministrstvo za zdravje resničnostne oddaje na slovenskih televizijah prepove. Da, zavedamo se, da jih predvajajo v glavnem na zasebnih televizijah, ki niso zavezane k splošnemu dobremu, sploh pa naj bo avtonomna gospodarska pobuda neodvisna od politike. A v naslednjih vrsticah bomo dokazali, da resničnostne oddaje neposredno ogrožajo javno zdravje.

Država ima na zdravstvenem ministrstvu pripravljene mehanizme za ohranjanje javnega zdravja. V primeru velikih epidemij, naravnih nesreč ali česa podobnega se je sistem pripravljen odzvati in ohraniti najvišjo mogočo raven javnega zdravja. Seveda govorimo o fizičnem zdravju. A kot vemo, medicina pozna tudi duševno zdravje. Še več! Medicinska doktrina ga vodi kot neločljiv del celotnega zdravja nekega posameznika in ga razume kot vir posameznikove in splošne blaginje. Duševno zdravje je zapleten pojem, ki ga sestavljajo posameznikovo notranje psihično zdravje, občutek sreče, samospoštovanje, njegovi odnosi z drugimi in sposobnost funkcioniranja v družbi. Skratka pojmi, ki so z gledanjem resničnostnih oddaj neposredno ogroženi! Zato bi moralo ministrstvo za zdravje z administrativnim ukrepom resničnostne oddaje nemudoma prepovedati.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Vsa beda resničnosti

26.04.2016

Televizijski format in pozneje družbeni fenomen se počasi spreminja v biblijsko pošast. Zapisi iz močvirja o resničnostnih šovih.

Danes pa nekaj o resničnostnih šovih. To, kar je bil nekoč televizijski format in pozneje družabni fenomen, se počasi spreminja v biblijsko pošast in zadevo si poskusimo vsaj razložiti, če je že ne moremo ustaviti. Vprašajmo se: Ali lahko resničnostne oddaje pogubijo zahodno civilizacijo in z njo tudi Slovenijo?

Kamorkoli se ozremo po televizijskih programih, naletimo na resničnostni šov! Katerikoli časopis odpremo, nas v njem čaka resničnostni šov. Počasi zmanjkuje kandidatov, ki še niso nastopili v resničnostnem šovu in tako smo se znašli na pragu zadnje faze peklenskega načrta – metastaze resničnostnih šovov so povsod in ideja, da na televiziji prikazujemo resnično življenje, se je spremenila v dejstvo, da je resnično življenje postalo televizija.

Priznamo, tudi v naši skromni redakciji smo se na začetku motili, saj smo resničnostne šove pred leti navdušeno pozdravili! V zgodnji fazi so namreč bili videti obetavno! Takrat smo menili, da gre za eno najčistejših gospodarskih dejavnosti – skoraj nekakšen ekonomski perpetuum mobile.

Surovin v obliki tekmovalcev je vedno dovolj in so praktično zastonj. Ko pa je enkrat takšen šov postavljen, z njim služi kopica ljudi. Služijo televizije, založniška podjetja, skozi oglase tudi realni sektor. S skoraj nič vložka, zastonj surovino in vzorno čisto proizvodnjo, ki skoraj ne onesnažuje okolja, je lahko takšen šov cenjen in hvaležen delodajalec.

Če od resničnostnega šova posredno in neposredno živi recimo tisoč ljudi, je Big brother okolijsko bolj primerna gospodarska dejavnost kot pa recimo proizvodnja akumulatorjev. Skupaj z igralništvom, ki tudi dela denar iz nič, bi lahko resničnostne oddaje pomenile tisti ekonomski preboj Slovenije, ki ga že tako dolgo čakamo.

A časi so se spremenili. Pred desetletjem, ko so nas resničnostni šovi zadeli, si nihče ni predstavljal, da bodo postali tako hudičevo vseobsegajoči. Najprej so zavzeli televizije in si na njih razdelili prostor z oglasi. Tako danes izven oglasov, športa in resničnostnih šovov skoraj ni več televizijskih vsebin. A tudi te okupacije varuhi javne morale še niso razumeli kot znak za preplah. Razumništvo se je iz resničnostnih oddaj norčevalo, ali pa zgražalo – vsekakor pa smo jih vsi skupaj podcenjevali!

Alarm je zazvonil, ko so resničnostni šovi z zaslona skočili v življenje. Zgodil se je proces, ki smo ga omenili na začetku: resničnostni šovi, ki so postali tv-uspešnice s promoviranjem običajnega življenja, so z leti naredili poln obrat in principe, značilne za televizijski format, prenesli v običajno življenje. Primerov je veliko in če začnemo le pri najbolj očitnem … slovenska politika že nekaj časa deluje po principih iz resničnostnih  šovov. Če pozorno primerjate prepir med stanovalci v resničnostnem šovu z razpravo v parlamentu, boste zgroženi ugotovili, da govorijo o eni in isti stvari!

Ali pa recimo odstavljanje ministrice za kulturo, ki je bilo prejšnje dni kot bi ga spremljali »na kmetiji«. Vključno s čakanjem na nadaljevanje čez vikend in medijskim stopnjevanjem napetosti ter končno užaljenostjo, ko je oddajo morala zapustiti. Mogoče bi jo rešil samo črno-beli posnetek mečkanja med rjuhami – kar pa je od kulturne ministrice, ob tem še iz kvote DESUS-a, skoraj nemogoče pričakovati … Nezavedno smo tudi tisti, ki vso šarado preziramo, postali igralci v resničnostnem šovu in prav zato se je treba vsaj na simboličnem nivoju upreti …

Resničnostne oddaje v zadnjih letih poneumljajo še bolj pretkano;  pred leti je šlo samo za reklamiranje povprečnosti, a z razvojem formata in eksplicitno spolnostjo se je raven spustila še nižje … Jesti, spati in se razmnoževati. Ter nič početi in predvsem nič misliti.

Včasih nas je v resničnostnem šovu očaralo običajno življenje, danes se lahko čudimo le še njegovi bazičnosti. Na začetku teh oddaj se je zdelo, da lahko sodeluje prav vsak, kar je bilo že dovolj grozno! Danes pa so producenti vzpostavili format, ki zahteva za sodelovanje v oddaji posebne ljudi. In ti nato s seboj v globino kot slepca vodijo celotno gledalstvo …  Resničnostne oddaje, ki trenutno potekajo na televizijah, so hitra cesta v večno temo toposti, nevednosti in ignorance in gledalci, ki te oddaje spremljajo, postanejo z vsakim ogledom posamezne oddaje za črtico bolj neumni …

Sveto preproščino iz deviških let resničnostnih oddaj je zamenjal napad na samo intelektualno srčiko celih narodov. Pri dvomilijonskih Slovencih je takšen proces še bolj nevaren, kajti pri majhnem narodu vsak na novo izleženi bedak zaleže za dva. Povedano drugače: vse to, kar dobrega naredi šolski sistem v recimo enem šolskem letu, povprečen resničnostni šov izniči v eni sami oddaji.

A vse to so dejstva, ki so jih pametnejši od nas že zdavnaj razkrili, da ne govorimo, kako so jih posamezni preroki – »nesmrtni Orwell, ali pa božanski Vonnegut« recimo – tudi predvideli.

Naš prispevek k omejitvi tega vsesplošnega propada naj bo povsem konkreten; predlagamo namreč, da ministrstvo za zdravje resničnostne oddaje na slovenskih televizijah prepove. Da, zavedamo se, da jih predvajajo v glavnem na zasebnih televizijah, ki niso zavezane k splošnemu dobremu, sploh pa naj bo avtonomna gospodarska pobuda neodvisna od politike. A v naslednjih vrsticah bomo dokazali, da resničnostne oddaje neposredno ogrožajo javno zdravje.

Država ima na zdravstvenem ministrstvu pripravljene mehanizme za ohranjanje javnega zdravja. V primeru velikih epidemij, naravnih nesreč ali česa podobnega se je sistem pripravljen odzvati in ohraniti najvišjo mogočo raven javnega zdravja. Seveda govorimo o fizičnem zdravju. A kot vemo, medicina pozna tudi duševno zdravje. Še več! Medicinska doktrina ga vodi kot neločljiv del celotnega zdravja nekega posameznika in ga razume kot vir posameznikove in splošne blaginje. Duševno zdravje je zapleten pojem, ki ga sestavljajo posameznikovo notranje psihično zdravje, občutek sreče, samospoštovanje, njegovi odnosi z drugimi in sposobnost funkcioniranja v družbi. Skratka pojmi, ki so z gledanjem resničnostnih oddaj neposredno ogroženi! Zato bi moralo ministrstvo za zdravje z administrativnim ukrepom resničnostne oddaje nemudoma prepovedati.


17.03.2020

Druga osamosvojitvena vojna

V dneh, ko smo obsojeni na tesnobo lastnega doma in na grozo lastne družine, se razmišljujočemu podijo po glavi najrazličnejše destruktivne misli. Ker vhodnih podatkov ni, ne ostane drugega, kot razmišljati o novi vladi in o virusu. Včasih o vsakem posebej, v glavnem pa o obojem skupaj.


10.03.2020

Konec heca

Vrag je odnesel šalo in prinesel virus in tako začasno ukinjamo 'guncanje afen' tudi v naši oddaji. Potrebno je tvorno sodelovanje vseh vpletenih deležnikov v reševanje nastale situacije in pod tem zavihkom se skriva tudi tvorno sodelovanje medijev. Piše: Marko Radmilovič


03.03.2020

Tajno društvo PGC

Pa zapojmo eno po nostalgično. Nekaterih ljubih opravil naše mladosti ni več. Recimo zbiranja značk. Znamke so se še nekako obdržale, značke so šle rakom žvižgat. Vsa mogočna industrija izdelovanja te drobne kovinske galanterije se je sesula v prah. Še zadnjič so značke – sicer premodelirane v bedž – skočile na plano med punkovsko revolucijo v osemdesetih letih, nato pa za vedno izginile. Piše: Marko Radmilovič


25.02.2020

Epidemiološki nasveti

Te dni počasi dobivamo odgovor na najbolj razširjeno popkulturno vprašanje. To se že desetletja glasi: “Kaj nas bo ugonobilo?” Kot predlagata znanstvenofantastična literatura in filmska industrija, lahko izbiramo med velikanskim kometom ali pa med virusom. Ker se te dni v znanem vesolju potika samo nekaj izgubljenih skal, bo kot kaže rabelj človeštva virus. A le v popkulturni interpretaciji; vsi malo bolj poučeni menimo, da nas bo pokopala človeška neumnost. Ki je mimogrede tudi originalni vzrok širjenja koronavirusa – ni najbolj razumno, da Kitajci v vsej znani flori vidijo samo zalogo proteinov.


18.02.2020

Pismo podpore

Priprave na predčasne volitve so v polnem teku. K pripravam na nove volitve spada tudi sestavljanje nove koalicije. Priprave se te dni končujejo, hiša je prezračena, tla posesana in okna umita. Tako je napočil čas le še za nekaj zadnjih malenkosti. Kot so pisma intelektualcev. Oziroma razumnikov. Ta pisma se pojavljajo redno pred prelomnimi dogodki in so značilna po tem, da jih zelo redko kdo v celoti prebere, zato pa se o njih toliko bolj žolčno razpravlja v javnosti.


11.02.2020

Navodila za uporabo

Danes pa zapletena tema, primerna le za najbistrejše med nami. Med te se žal ne prištevamo, saj tudi naše skromno uredništvo doživlja trenutek izginjanja intelektualne povprečnosti in vzpon intelektualne nadpovprečnosti. Da je večina pametnejša kot manjšina oziroma, da mi povprečno pametni izginjamo na račun nadpovprečno pametnih, je najopaznejše pri oglasih. Reklame, ki naj bi jih razumeli vsi, razumejo le tisti, ki si jih izmišljujejo. Preostali si ne upamo priznati, da ne vemo, za kaj gre. Povedano drugače: v vsevednem svetu se je intelektualna povprečnost preobrazila v intelektualno nadpovprečnost, dovčerajšnji povprečneži pa so postali podpovprečni. Ob reklamah je drugi dokaz za to trditev volilna zakonodaja.


04.02.2020

Neznane leteče banane

Vse od časov, ko je nesmrtna Neca Falk odpela odo temu tropskemu sadju, banane niso bile tako v ospredju javnosti kot prejšnje tedne. Če bi se kateri slovenskih glasbenikov tako potrudil za jabolka, kot se je Neca za banane, slovensko sadjarstvo ne bi bilo v krizi … Kakorkoli; vrnitev banan v fokus javnosti je povsem zaslužena, saj gre za sadež, ki se ponaša s številnimi nutricionističnimi prednostmi, a za našo oddajo je pomembnejša njihova družbenopolitična vloga. Poglejmo podrobnosti; najprej je šef slovenskih banan in posledično bananarjev kupil letalska dovoljenja strmoglavljene Adrie Airways. Potem pa so v njegovem skladišču našli še sumljive pakete in skladišče je okupirala specialna enota, ki je ravno te dni v Sloveniji razbila mrežo preprodajalcev prepovedanih drog.


28.01.2020

Če ni za bit, je za it!

Danes, ko praznujemo vsakoletni državni praznik, s katerim obeležujemo padec vlade, bomo tudi v naši skromni oddaji temu dogodku namenili nekaj slavnostnih besed. Ob tej priložnosti se je, kot je v navadi, iz močvirja dvignilo na desetine analitikov, ki so vam natančno povedali, zakaj in čemu je tudi letos padla vlada. A kot vedno so te medijske analize napačne. Ves ta korpus patologov slovenske politične scene namreč pade že na samem začetku. "Ne štima" jim terminologija, kot se reče.


21.01.2020

Karel Veliki, Aleksandra še večja

Pretekli vikend je zaznamoval volilni kongres stranke Desus, kjer je nova prvakinja stranke postala Aleksandra Pivec, Karel Erjavec pa je po porazu napovedal umik ne le iz političnega, temveč tudi iz javnega življenja, zato se danes medijsko poslavljamo od njega.


14.01.2020

Umetnostna kritika

Danes pa končno nekaj kakovostnega raziskovalnega novinarstva tudi v naši oddaji. V slogu najboljših raziskovalnih oddaj in prispevkov vam bomo razkrili, kdo je požgal lesenega Donalda Trumpa moravškega. Pot do razkritja nas bo vodila prek odgovora na najstarejše, najbolj zapleteno in najbolj bistveno vseh vprašanj: “Kaj je umetnost?”


07.01.2020

Metamorfoze

Za začetek leta 2020, ko so možgani še sveži, koncentracija pa na visoki ravni, nekoliko zahtevnejša razlaga. Hrvaška je dobila novega predsednika. Za Slovenijo je to pomembno, ker ni nepomembno, pod katerim vsevidnim očesom skačemo v Jadransko morje. V Zapisnih iz močvirja odgovarjamo tudi na vprašanje, kaj je skupnega Pahor, Milanović in Napoleon.


31.12.2019

Veliki pok

Da je Slovenija varna dežela, je bil leta 2019 naš najpogostejši izvozni artikel in argument, da je varna zato, ker pianiste s povezavo bluetooth priklenemo na radiator, ne zdrži resne analize.


17.12.2019

Pod pionirsko zastavo prisegam …

Angelika Mlinar je zvezda tega tedna. Čeprav ni povsem jasno, zakaj in čemu. Kajti postati minister v slovenski vladi ni neka velika novica. Nekaj je povsem jasno; stoletje ali dve počakajmo, pa bo vsaka slovenska družina ali dala ali imela nekoga, ki je bil minister v vladi. Slovenska politika je kadrovsko izžeta, uvoz politikov iz drugih držav pa neposreden napad na politične elite, a ne bi bilo kot v športu s tujimi trenerji tudi v politiki smiselno poskusiti s tujimi upravljavci države?


10.12.2019

Kralji ugodnih cen

Če hočemo naprej, moramo nekaj dni nazaj. Kar nacionalni škandal se je zgodil, ko je Hofer prepovedal prodajo “Kraljev ulic” pred svojimi poslovalnicami. Po pravilih novinarske stroke bomo o tej zelo zanimivi temi predstavili vse plati dogodka. Na srečo sta plati le dve, kar bo v pomoč glede na to, da ima naša oddaja omejene organizacijske in intelektualne vire.


03.12.2019

Enega brezogljičnega, prosim

O najbolj priljubljeni temi zadnjih dveh tisočletij, to je seveda konec sveta. V Madridu so se zbrali na še eni podnebni konferenci. Tehnično gre v Madridu za podnebno konferenco, ki naj bi v življenje spravila podnebni dogovor s podnebne konference v Parizu. V Madridu se bodo poskušali dogovoriti, ali razumejo, kaj so se dogovorili v Parizu. Tisti, ki ne razumejo, so svoj podpis iz pariškega dogovora že tako ali tako umaknili … Drugače povedano: nekatere pomembne podpisnice so od pariških zavez zbežale prej, kot zbeži članstvo iz novoustanovljenih slovenskih političnih strank. Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


26.11.2019

Teče mi, teče greznica ...

Čemu presoja ni bila potrebna? Razlog je enostaven, kajti investitor in izvajalec ob polaganju kanala odločno ponavljata mantro najstnikov, ki se srečajo s svojim prvim kondomom: "Zagotovo ne bo puščal!"


19.11.2019

Mafija za mafijo

Slovenci smo s tožbami, sodbami, sodišči in odvetniki obsedeni, zato bo ne glede na kakovost našega sodnega sistema vedno obstajal določen odstotek prebivalstva, ki bo po pravilu nezadovoljen z delom sodišča. Piše: Marko Radmilovič


12.11.2019

Butalci in most

Butalci so se počohali po glavi in prav po tihem Cefizlju priznali, da pravzaprav ne vedo, kako se most zgradi.


05.11.2019

Drage naše lidije

Na prvi pogled se zdi pobuda vladi, da naj razmisli o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka, bizarna. Takšna se zdi tudi na drugi pogled. Gre za ponavljajoče se teme, ki kolobarijo v slovenskem zakonodajnem okolju kot koruza in krompir. Lahko enoletno služenje obveznega vojaškega roka popravi vedno bolj mehkužne, neiznajdljive in občutljive moške, ki niso primerni ne za moža, ne za gospodarja, ne za očeta?


29.10.2019

Kreditiranje na obroke

Zapise iz močvirja pripravlja Marko Radmilovič


Stran 11 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov