Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vsa beda resničnosti

26.04.2016

Televizijski format in pozneje družbeni fenomen se počasi spreminja v biblijsko pošast. Zapisi iz močvirja o resničnostnih šovih.

Danes pa nekaj o resničnostnih šovih. To, kar je bil nekoč televizijski format in pozneje družabni fenomen, se počasi spreminja v biblijsko pošast in zadevo si poskusimo vsaj razložiti, če je že ne moremo ustaviti. Vprašajmo se: Ali lahko resničnostne oddaje pogubijo zahodno civilizacijo in z njo tudi Slovenijo?

Kamorkoli se ozremo po televizijskih programih, naletimo na resničnostni šov! Katerikoli časopis odpremo, nas v njem čaka resničnostni šov. Počasi zmanjkuje kandidatov, ki še niso nastopili v resničnostnem šovu in tako smo se znašli na pragu zadnje faze peklenskega načrta – metastaze resničnostnih šovov so povsod in ideja, da na televiziji prikazujemo resnično življenje, se je spremenila v dejstvo, da je resnično življenje postalo televizija.

Priznamo, tudi v naši skromni redakciji smo se na začetku motili, saj smo resničnostne šove pred leti navdušeno pozdravili! V zgodnji fazi so namreč bili videti obetavno! Takrat smo menili, da gre za eno najčistejših gospodarskih dejavnosti – skoraj nekakšen ekonomski perpetuum mobile.

Surovin v obliki tekmovalcev je vedno dovolj in so praktično zastonj. Ko pa je enkrat takšen šov postavljen, z njim služi kopica ljudi. Služijo televizije, založniška podjetja, skozi oglase tudi realni sektor. S skoraj nič vložka, zastonj surovino in vzorno čisto proizvodnjo, ki skoraj ne onesnažuje okolja, je lahko takšen šov cenjen in hvaležen delodajalec.

Če od resničnostnega šova posredno in neposredno živi recimo tisoč ljudi, je Big brother okolijsko bolj primerna gospodarska dejavnost kot pa recimo proizvodnja akumulatorjev. Skupaj z igralništvom, ki tudi dela denar iz nič, bi lahko resničnostne oddaje pomenile tisti ekonomski preboj Slovenije, ki ga že tako dolgo čakamo.

A časi so se spremenili. Pred desetletjem, ko so nas resničnostni šovi zadeli, si nihče ni predstavljal, da bodo postali tako hudičevo vseobsegajoči. Najprej so zavzeli televizije in si na njih razdelili prostor z oglasi. Tako danes izven oglasov, športa in resničnostnih šovov skoraj ni več televizijskih vsebin. A tudi te okupacije varuhi javne morale še niso razumeli kot znak za preplah. Razumništvo se je iz resničnostnih oddaj norčevalo, ali pa zgražalo – vsekakor pa smo jih vsi skupaj podcenjevali!

Alarm je zazvonil, ko so resničnostni šovi z zaslona skočili v življenje. Zgodil se je proces, ki smo ga omenili na začetku: resničnostni šovi, ki so postali tv-uspešnice s promoviranjem običajnega življenja, so z leti naredili poln obrat in principe, značilne za televizijski format, prenesli v običajno življenje. Primerov je veliko in če začnemo le pri najbolj očitnem … slovenska politika že nekaj časa deluje po principih iz resničnostnih  šovov. Če pozorno primerjate prepir med stanovalci v resničnostnem šovu z razpravo v parlamentu, boste zgroženi ugotovili, da govorijo o eni in isti stvari!

Ali pa recimo odstavljanje ministrice za kulturo, ki je bilo prejšnje dni kot bi ga spremljali »na kmetiji«. Vključno s čakanjem na nadaljevanje čez vikend in medijskim stopnjevanjem napetosti ter končno užaljenostjo, ko je oddajo morala zapustiti. Mogoče bi jo rešil samo črno-beli posnetek mečkanja med rjuhami – kar pa je od kulturne ministrice, ob tem še iz kvote DESUS-a, skoraj nemogoče pričakovati … Nezavedno smo tudi tisti, ki vso šarado preziramo, postali igralci v resničnostnem šovu in prav zato se je treba vsaj na simboličnem nivoju upreti …

Resničnostne oddaje v zadnjih letih poneumljajo še bolj pretkano;  pred leti je šlo samo za reklamiranje povprečnosti, a z razvojem formata in eksplicitno spolnostjo se je raven spustila še nižje … Jesti, spati in se razmnoževati. Ter nič početi in predvsem nič misliti.

Včasih nas je v resničnostnem šovu očaralo običajno življenje, danes se lahko čudimo le še njegovi bazičnosti. Na začetku teh oddaj se je zdelo, da lahko sodeluje prav vsak, kar je bilo že dovolj grozno! Danes pa so producenti vzpostavili format, ki zahteva za sodelovanje v oddaji posebne ljudi. In ti nato s seboj v globino kot slepca vodijo celotno gledalstvo …  Resničnostne oddaje, ki trenutno potekajo na televizijah, so hitra cesta v večno temo toposti, nevednosti in ignorance in gledalci, ki te oddaje spremljajo, postanejo z vsakim ogledom posamezne oddaje za črtico bolj neumni …

Sveto preproščino iz deviških let resničnostnih oddaj je zamenjal napad na samo intelektualno srčiko celih narodov. Pri dvomilijonskih Slovencih je takšen proces še bolj nevaren, kajti pri majhnem narodu vsak na novo izleženi bedak zaleže za dva. Povedano drugače: vse to, kar dobrega naredi šolski sistem v recimo enem šolskem letu, povprečen resničnostni šov izniči v eni sami oddaji.

A vse to so dejstva, ki so jih pametnejši od nas že zdavnaj razkrili, da ne govorimo, kako so jih posamezni preroki – »nesmrtni Orwell, ali pa božanski Vonnegut« recimo – tudi predvideli.

Naš prispevek k omejitvi tega vsesplošnega propada naj bo povsem konkreten; predlagamo namreč, da ministrstvo za zdravje resničnostne oddaje na slovenskih televizijah prepove. Da, zavedamo se, da jih predvajajo v glavnem na zasebnih televizijah, ki niso zavezane k splošnemu dobremu, sploh pa naj bo avtonomna gospodarska pobuda neodvisna od politike. A v naslednjih vrsticah bomo dokazali, da resničnostne oddaje neposredno ogrožajo javno zdravje.

Država ima na zdravstvenem ministrstvu pripravljene mehanizme za ohranjanje javnega zdravja. V primeru velikih epidemij, naravnih nesreč ali česa podobnega se je sistem pripravljen odzvati in ohraniti najvišjo mogočo raven javnega zdravja. Seveda govorimo o fizičnem zdravju. A kot vemo, medicina pozna tudi duševno zdravje. Še več! Medicinska doktrina ga vodi kot neločljiv del celotnega zdravja nekega posameznika in ga razume kot vir posameznikove in splošne blaginje. Duševno zdravje je zapleten pojem, ki ga sestavljajo posameznikovo notranje psihično zdravje, občutek sreče, samospoštovanje, njegovi odnosi z drugimi in sposobnost funkcioniranja v družbi. Skratka pojmi, ki so z gledanjem resničnostnih oddaj neposredno ogroženi! Zato bi moralo ministrstvo za zdravje z administrativnim ukrepom resničnostne oddaje nemudoma prepovedati.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Vsa beda resničnosti

26.04.2016

Televizijski format in pozneje družbeni fenomen se počasi spreminja v biblijsko pošast. Zapisi iz močvirja o resničnostnih šovih.

Danes pa nekaj o resničnostnih šovih. To, kar je bil nekoč televizijski format in pozneje družabni fenomen, se počasi spreminja v biblijsko pošast in zadevo si poskusimo vsaj razložiti, če je že ne moremo ustaviti. Vprašajmo se: Ali lahko resničnostne oddaje pogubijo zahodno civilizacijo in z njo tudi Slovenijo?

Kamorkoli se ozremo po televizijskih programih, naletimo na resničnostni šov! Katerikoli časopis odpremo, nas v njem čaka resničnostni šov. Počasi zmanjkuje kandidatov, ki še niso nastopili v resničnostnem šovu in tako smo se znašli na pragu zadnje faze peklenskega načrta – metastaze resničnostnih šovov so povsod in ideja, da na televiziji prikazujemo resnično življenje, se je spremenila v dejstvo, da je resnično življenje postalo televizija.

Priznamo, tudi v naši skromni redakciji smo se na začetku motili, saj smo resničnostne šove pred leti navdušeno pozdravili! V zgodnji fazi so namreč bili videti obetavno! Takrat smo menili, da gre za eno najčistejših gospodarskih dejavnosti – skoraj nekakšen ekonomski perpetuum mobile.

Surovin v obliki tekmovalcev je vedno dovolj in so praktično zastonj. Ko pa je enkrat takšen šov postavljen, z njim služi kopica ljudi. Služijo televizije, založniška podjetja, skozi oglase tudi realni sektor. S skoraj nič vložka, zastonj surovino in vzorno čisto proizvodnjo, ki skoraj ne onesnažuje okolja, je lahko takšen šov cenjen in hvaležen delodajalec.

Če od resničnostnega šova posredno in neposredno živi recimo tisoč ljudi, je Big brother okolijsko bolj primerna gospodarska dejavnost kot pa recimo proizvodnja akumulatorjev. Skupaj z igralništvom, ki tudi dela denar iz nič, bi lahko resničnostne oddaje pomenile tisti ekonomski preboj Slovenije, ki ga že tako dolgo čakamo.

A časi so se spremenili. Pred desetletjem, ko so nas resničnostni šovi zadeli, si nihče ni predstavljal, da bodo postali tako hudičevo vseobsegajoči. Najprej so zavzeli televizije in si na njih razdelili prostor z oglasi. Tako danes izven oglasov, športa in resničnostnih šovov skoraj ni več televizijskih vsebin. A tudi te okupacije varuhi javne morale še niso razumeli kot znak za preplah. Razumništvo se je iz resničnostnih oddaj norčevalo, ali pa zgražalo – vsekakor pa smo jih vsi skupaj podcenjevali!

Alarm je zazvonil, ko so resničnostni šovi z zaslona skočili v življenje. Zgodil se je proces, ki smo ga omenili na začetku: resničnostni šovi, ki so postali tv-uspešnice s promoviranjem običajnega življenja, so z leti naredili poln obrat in principe, značilne za televizijski format, prenesli v običajno življenje. Primerov je veliko in če začnemo le pri najbolj očitnem … slovenska politika že nekaj časa deluje po principih iz resničnostnih  šovov. Če pozorno primerjate prepir med stanovalci v resničnostnem šovu z razpravo v parlamentu, boste zgroženi ugotovili, da govorijo o eni in isti stvari!

Ali pa recimo odstavljanje ministrice za kulturo, ki je bilo prejšnje dni kot bi ga spremljali »na kmetiji«. Vključno s čakanjem na nadaljevanje čez vikend in medijskim stopnjevanjem napetosti ter končno užaljenostjo, ko je oddajo morala zapustiti. Mogoče bi jo rešil samo črno-beli posnetek mečkanja med rjuhami – kar pa je od kulturne ministrice, ob tem še iz kvote DESUS-a, skoraj nemogoče pričakovati … Nezavedno smo tudi tisti, ki vso šarado preziramo, postali igralci v resničnostnem šovu in prav zato se je treba vsaj na simboličnem nivoju upreti …

Resničnostne oddaje v zadnjih letih poneumljajo še bolj pretkano;  pred leti je šlo samo za reklamiranje povprečnosti, a z razvojem formata in eksplicitno spolnostjo se je raven spustila še nižje … Jesti, spati in se razmnoževati. Ter nič početi in predvsem nič misliti.

Včasih nas je v resničnostnem šovu očaralo običajno življenje, danes se lahko čudimo le še njegovi bazičnosti. Na začetku teh oddaj se je zdelo, da lahko sodeluje prav vsak, kar je bilo že dovolj grozno! Danes pa so producenti vzpostavili format, ki zahteva za sodelovanje v oddaji posebne ljudi. In ti nato s seboj v globino kot slepca vodijo celotno gledalstvo …  Resničnostne oddaje, ki trenutno potekajo na televizijah, so hitra cesta v večno temo toposti, nevednosti in ignorance in gledalci, ki te oddaje spremljajo, postanejo z vsakim ogledom posamezne oddaje za črtico bolj neumni …

Sveto preproščino iz deviških let resničnostnih oddaj je zamenjal napad na samo intelektualno srčiko celih narodov. Pri dvomilijonskih Slovencih je takšen proces še bolj nevaren, kajti pri majhnem narodu vsak na novo izleženi bedak zaleže za dva. Povedano drugače: vse to, kar dobrega naredi šolski sistem v recimo enem šolskem letu, povprečen resničnostni šov izniči v eni sami oddaji.

A vse to so dejstva, ki so jih pametnejši od nas že zdavnaj razkrili, da ne govorimo, kako so jih posamezni preroki – »nesmrtni Orwell, ali pa božanski Vonnegut« recimo – tudi predvideli.

Naš prispevek k omejitvi tega vsesplošnega propada naj bo povsem konkreten; predlagamo namreč, da ministrstvo za zdravje resničnostne oddaje na slovenskih televizijah prepove. Da, zavedamo se, da jih predvajajo v glavnem na zasebnih televizijah, ki niso zavezane k splošnemu dobremu, sploh pa naj bo avtonomna gospodarska pobuda neodvisna od politike. A v naslednjih vrsticah bomo dokazali, da resničnostne oddaje neposredno ogrožajo javno zdravje.

Država ima na zdravstvenem ministrstvu pripravljene mehanizme za ohranjanje javnega zdravja. V primeru velikih epidemij, naravnih nesreč ali česa podobnega se je sistem pripravljen odzvati in ohraniti najvišjo mogočo raven javnega zdravja. Seveda govorimo o fizičnem zdravju. A kot vemo, medicina pozna tudi duševno zdravje. Še več! Medicinska doktrina ga vodi kot neločljiv del celotnega zdravja nekega posameznika in ga razume kot vir posameznikove in splošne blaginje. Duševno zdravje je zapleten pojem, ki ga sestavljajo posameznikovo notranje psihično zdravje, občutek sreče, samospoštovanje, njegovi odnosi z drugimi in sposobnost funkcioniranja v družbi. Skratka pojmi, ki so z gledanjem resničnostnih oddaj neposredno ogroženi! Zato bi moralo ministrstvo za zdravje z administrativnim ukrepom resničnostne oddaje nemudoma prepovedati.


02.05.2017

Jabolka in hruške

Prejšnje dni smo imeli polna usta dela. In uživali v brezdelju. Med obojim je nekakšna smešna korelacija. Več o delu govoriš, manj ga opravljaš. In obratno: več kot je dela, manj človeka mika, da bi o njem razpravljal. Na terenu se o teoremu lahko podučimo ob primeru letošnje pozebe. Kmetje so ostali brez dela, zato pa so delo dobili na ministrstvu za kmetijstvo. Tam morajo namreč pripraviti interventni zakon za odpravo posledic letošnje pozebe. Hkrati pa se pripravljajo na izplačilo prvih povračil ob škodi zaradi lanske pozebe.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


25.04.2017

Einstein na plaži

Pretekle dni je bila v ospredju znanost. Po vsem svetu so potekali shodi v podporo znanosti, na katerih so znanstveniki opozarjali na krčenje proračunov, ki so namenjeni za raziskave; prav tako pa so opozarjali tudi na vse večjo prisotnost alternativnih dejstev v javnem diskurzu. Zato tokrat o znanstvenikih.


18.04.2017

Ko pjeva, zlo ne misli

Danes pa o Thompsonovem koncertu v Mariboru. Hrvaški pevec, ki se sliši kot znamka zunajkrmnega motorja, je pošteno razburkal štajersko in tudi slovensko javnost. Zato si zasluži nekaj besed, če na tem programu že ne boste slišali njegove glasbe.


11.04.2017

Čakajoč na varnost

"Kdor čaka dočaka," je bil popularen izrek na slovenskih mejah v preteklih dneh. Štiriurne seanse čakajočih na mejnih prehodih so mimogrede poteptale nekaj načel združene Evrope in njenih civilizacijskih dosežkov in vrnili smo se v vesele čase železne zavese. Nekaj kilometrov južneje, pa vendar. Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


04.04.2017

Agro kaj…

So stvari, ki se jih v življenju ni moč znebiti. Ena izmed njih je Mercator. Mercator je nekaj, proti čemur bi morali uvesti cepljenje. Ne sezonsko kot proti gripi, temveč sistemsko kot proti rdečkam ... Prisluhnite kolumni Marka Radmiloviča!


28.03.2017

Elektro epitaf

Skupina podjetnikov je v Mariboru, kje pa drugje, predstavila digitalni nagrobnik.


21.03.2017

Begunski referendum

Končajmo to veliko komedijo enkrat za vselej. Tole z begunci namreč. Kako se usode nesrečnežev izkoriščajo za vaje v slogu domačega čudaštva, je postalo nespodobno. Zato končajmo to komedijo enkrat za vselej.


14.03.2017

Mama je ena sama

Marca prepotrebno pozornost posvečamo materam. Mamicam in mamam. Nekateri 8. marca, nekateri za materinski dan. Odvisno od pogleda na svet, a vsaj marca je čas za najpomembnejšo osebo našega življenja, ki je praviloma pomembnejša od svetovnonazorskih razlik.


07.03.2017

Pet predlogov z bambusom in gobicami

Kar nekaj nejasnosti – natančno pet – se jih ob obisku predsednika evropske komisije postavlja družbeno zvedavemu Slovencu oziroma Evropejcu.


28.02.2017

Čiki in pesmi

Danes pa nekaj o kulturi in kajenju. Kar ne pomeni, da o kulturi kajenja. Niti ne pomeni, da o kajenju v kulturi. Dobesedno o kulturi in kajenju.


21.02.2017

Vi gec

Za kar nekaj razburjenja je poskrbela novica, da se bo rojakom v Avstriji zgodila krivica. In to velika. Ne le njim. Krivica se bo zgodila vsem nam, ki čutimo in govorimo slovensko. Po predlogu nove koroške deželne ustave naj bi slovenščina prenehala obstajati kot uradni jezik. Kot vemo, je slovenščina v nekaterih južnokoroških občinah celo večinski jezik in zato ne gre le za politično in zgodovinsko, temveč tudi za vsakdanji življenjsko sporen predlog. In medtem ko se slovenska politika ukvarja s tem, katera opcija bo več svete jeze stresla na Avstrijce, seveda s potrebno politično etiketo "so le Avstrijci," imamo na Valu 202 nekaj konkretnih rešitev.


14.02.2017

Generacija XYZ

Zadnje dni se je dogajalo toliko različnega, da je povsem nemogoče vse skupaj stlačiti v en koš. “Različni v enotnosti,” je bojni krik novih generacij in prav o njih bo tekla beseda.


07.02.2017

Kavni servisi in kristalne vaze

Ob velikih protestih proti korupciji v Romuniji se je oglasila tudi naša protikorupcijska komisija. Zdelo se je primerno in pravično, da kar Romunom, to tudi nam … Ker korupcija nikoli ne spi, korupcija vedno preži. In medtem ko so Romuni pred državljansko vojno zaradi korupcije v politiki, se je naša komisija odločila zatreti korupcijo v šolstvu. Zaznali so tri nevralgične točke: tveganje za korupcijo pri zaposlovanju v šolstvu, tveganje za korupcijo pri oddaji šolskih prostorov in tveganje za korupcijo pri sprejemanju daril. Zdi se logično; ker nismo Romunija, temveč urejena država, smo že zdavnaj, tudi s pomočjo komisije, izkoreninili korupcijo v politiki ali v gospodarstvu ali v sodstvu in v ostalih pomembnih družbenih podsistemih. Tako se zdaj lotevamo, vzorno in učinkovito, problema korupcije tudi v vejah, ki na prvi pogled niso tako zelo koruptivne. Danes šolstvo, jutri rekreacija, pojutrišnjem nevarnost korupcije pri zborovskem petju in pletilskih krožkih.


31.01.2017

V boj! V boj, za teran svoj!

Kot kaže, bomo šli na vojno proti Hrvatom. In to ne zaradi meje, kot smo zmotno mislili zadnjih petindvajset let, temveč zaradi vina. Kar je po svoje logično. Ljudski rod vso svojo zgodovino trdi, da se gre vojne zaradi meja, gre pa se jih zaradi vina. In žensk.


24.01.2017

Ljudje medvedi

Na vladni seji prejšnji teden so sprejeli odlok, s katerim so dali usmrtiti 113 medvedov. In še kakšnega volka za povrhu. No, ni šlo tako vsakdanje. Kri, pa čeprav medvedja, je vedno slaba za odnose z javnostmi, zato so si vladni strokovnjaki izmislili nekaj manj krvavega. Dokumentu se reče: Odlok o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda in volka iz narave za leto 2017!


17.01.2017

Zima zima bela, je tako bolela!

Kolumna Marka Radmiloviča. Ne preslišite!


10.01.2017

Varnosti prednost

Ker smo staro leto zapustili pesimistično, se spodobi, da v novega vstopimo pesimistično. Za teroriste, fanatike, vlade in vseh vrst elite koledarska prelomnica ne pomeni ničesar. Tako se na začetku leta namesto z novoletnimi zaobljubami ukvarjamo z varnostjo.


27.12.2016

Naše smrti nikoli ne bodo dobile uredniškega komentarja

Lista imen iz sveta glasbe, filma in umetnosti, ki so se poslovili letos, je dolga kot že dolgo ne. Mediji so vznemirjeni, med ljubitelji tega ali onega umetnika pa je nasploh čutiti grozo in neprikrito željo, naj zakleto leto že mine. V 2017 bo po njihovem, umrlo veliko manj legendarnih zvezdnikov. Nič hudega. Bomo pa mi na vrsti.


20.12.2016

Tina bi imela denar, Domen ne bere slovenskih medijev

Danes pa zelo na kratko, ker je praznični čas v zenitu. Ob sarmi nas bo prihodnje dni čez letvice časa prekobalil šport.


Stran 17 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov