Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Vsa beda resničnosti

26.04.2016

Televizijski format in pozneje družbeni fenomen se počasi spreminja v biblijsko pošast. Zapisi iz močvirja o resničnostnih šovih.

Danes pa nekaj o resničnostnih šovih. To, kar je bil nekoč televizijski format in pozneje družabni fenomen, se počasi spreminja v biblijsko pošast in zadevo si poskusimo vsaj razložiti, če je že ne moremo ustaviti. Vprašajmo se: Ali lahko resničnostne oddaje pogubijo zahodno civilizacijo in z njo tudi Slovenijo?

Kamorkoli se ozremo po televizijskih programih, naletimo na resničnostni šov! Katerikoli časopis odpremo, nas v njem čaka resničnostni šov. Počasi zmanjkuje kandidatov, ki še niso nastopili v resničnostnem šovu in tako smo se znašli na pragu zadnje faze peklenskega načrta – metastaze resničnostnih šovov so povsod in ideja, da na televiziji prikazujemo resnično življenje, se je spremenila v dejstvo, da je resnično življenje postalo televizija.

Priznamo, tudi v naši skromni redakciji smo se na začetku motili, saj smo resničnostne šove pred leti navdušeno pozdravili! V zgodnji fazi so namreč bili videti obetavno! Takrat smo menili, da gre za eno najčistejših gospodarskih dejavnosti – skoraj nekakšen ekonomski perpetuum mobile.

Surovin v obliki tekmovalcev je vedno dovolj in so praktično zastonj. Ko pa je enkrat takšen šov postavljen, z njim služi kopica ljudi. Služijo televizije, založniška podjetja, skozi oglase tudi realni sektor. S skoraj nič vložka, zastonj surovino in vzorno čisto proizvodnjo, ki skoraj ne onesnažuje okolja, je lahko takšen šov cenjen in hvaležen delodajalec.

Če od resničnostnega šova posredno in neposredno živi recimo tisoč ljudi, je Big brother okolijsko bolj primerna gospodarska dejavnost kot pa recimo proizvodnja akumulatorjev. Skupaj z igralništvom, ki tudi dela denar iz nič, bi lahko resničnostne oddaje pomenile tisti ekonomski preboj Slovenije, ki ga že tako dolgo čakamo.

A časi so se spremenili. Pred desetletjem, ko so nas resničnostni šovi zadeli, si nihče ni predstavljal, da bodo postali tako hudičevo vseobsegajoči. Najprej so zavzeli televizije in si na njih razdelili prostor z oglasi. Tako danes izven oglasov, športa in resničnostnih šovov skoraj ni več televizijskih vsebin. A tudi te okupacije varuhi javne morale še niso razumeli kot znak za preplah. Razumništvo se je iz resničnostnih oddaj norčevalo, ali pa zgražalo – vsekakor pa smo jih vsi skupaj podcenjevali!

Alarm je zazvonil, ko so resničnostni šovi z zaslona skočili v življenje. Zgodil se je proces, ki smo ga omenili na začetku: resničnostni šovi, ki so postali tv-uspešnice s promoviranjem običajnega življenja, so z leti naredili poln obrat in principe, značilne za televizijski format, prenesli v običajno življenje. Primerov je veliko in če začnemo le pri najbolj očitnem … slovenska politika že nekaj časa deluje po principih iz resničnostnih  šovov. Če pozorno primerjate prepir med stanovalci v resničnostnem šovu z razpravo v parlamentu, boste zgroženi ugotovili, da govorijo o eni in isti stvari!

Ali pa recimo odstavljanje ministrice za kulturo, ki je bilo prejšnje dni kot bi ga spremljali »na kmetiji«. Vključno s čakanjem na nadaljevanje čez vikend in medijskim stopnjevanjem napetosti ter končno užaljenostjo, ko je oddajo morala zapustiti. Mogoče bi jo rešil samo črno-beli posnetek mečkanja med rjuhami – kar pa je od kulturne ministrice, ob tem še iz kvote DESUS-a, skoraj nemogoče pričakovati … Nezavedno smo tudi tisti, ki vso šarado preziramo, postali igralci v resničnostnem šovu in prav zato se je treba vsaj na simboličnem nivoju upreti …

Resničnostne oddaje v zadnjih letih poneumljajo še bolj pretkano;  pred leti je šlo samo za reklamiranje povprečnosti, a z razvojem formata in eksplicitno spolnostjo se je raven spustila še nižje … Jesti, spati in se razmnoževati. Ter nič početi in predvsem nič misliti.

Včasih nas je v resničnostnem šovu očaralo običajno življenje, danes se lahko čudimo le še njegovi bazičnosti. Na začetku teh oddaj se je zdelo, da lahko sodeluje prav vsak, kar je bilo že dovolj grozno! Danes pa so producenti vzpostavili format, ki zahteva za sodelovanje v oddaji posebne ljudi. In ti nato s seboj v globino kot slepca vodijo celotno gledalstvo …  Resničnostne oddaje, ki trenutno potekajo na televizijah, so hitra cesta v večno temo toposti, nevednosti in ignorance in gledalci, ki te oddaje spremljajo, postanejo z vsakim ogledom posamezne oddaje za črtico bolj neumni …

Sveto preproščino iz deviških let resničnostnih oddaj je zamenjal napad na samo intelektualno srčiko celih narodov. Pri dvomilijonskih Slovencih je takšen proces še bolj nevaren, kajti pri majhnem narodu vsak na novo izleženi bedak zaleže za dva. Povedano drugače: vse to, kar dobrega naredi šolski sistem v recimo enem šolskem letu, povprečen resničnostni šov izniči v eni sami oddaji.

A vse to so dejstva, ki so jih pametnejši od nas že zdavnaj razkrili, da ne govorimo, kako so jih posamezni preroki – »nesmrtni Orwell, ali pa božanski Vonnegut« recimo – tudi predvideli.

Naš prispevek k omejitvi tega vsesplošnega propada naj bo povsem konkreten; predlagamo namreč, da ministrstvo za zdravje resničnostne oddaje na slovenskih televizijah prepove. Da, zavedamo se, da jih predvajajo v glavnem na zasebnih televizijah, ki niso zavezane k splošnemu dobremu, sploh pa naj bo avtonomna gospodarska pobuda neodvisna od politike. A v naslednjih vrsticah bomo dokazali, da resničnostne oddaje neposredno ogrožajo javno zdravje.

Država ima na zdravstvenem ministrstvu pripravljene mehanizme za ohranjanje javnega zdravja. V primeru velikih epidemij, naravnih nesreč ali česa podobnega se je sistem pripravljen odzvati in ohraniti najvišjo mogočo raven javnega zdravja. Seveda govorimo o fizičnem zdravju. A kot vemo, medicina pozna tudi duševno zdravje. Še več! Medicinska doktrina ga vodi kot neločljiv del celotnega zdravja nekega posameznika in ga razume kot vir posameznikove in splošne blaginje. Duševno zdravje je zapleten pojem, ki ga sestavljajo posameznikovo notranje psihično zdravje, občutek sreče, samospoštovanje, njegovi odnosi z drugimi in sposobnost funkcioniranja v družbi. Skratka pojmi, ki so z gledanjem resničnostnih oddaj neposredno ogroženi! Zato bi moralo ministrstvo za zdravje z administrativnim ukrepom resničnostne oddaje nemudoma prepovedati.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Vsa beda resničnosti

26.04.2016

Televizijski format in pozneje družbeni fenomen se počasi spreminja v biblijsko pošast. Zapisi iz močvirja o resničnostnih šovih.

Danes pa nekaj o resničnostnih šovih. To, kar je bil nekoč televizijski format in pozneje družabni fenomen, se počasi spreminja v biblijsko pošast in zadevo si poskusimo vsaj razložiti, če je že ne moremo ustaviti. Vprašajmo se: Ali lahko resničnostne oddaje pogubijo zahodno civilizacijo in z njo tudi Slovenijo?

Kamorkoli se ozremo po televizijskih programih, naletimo na resničnostni šov! Katerikoli časopis odpremo, nas v njem čaka resničnostni šov. Počasi zmanjkuje kandidatov, ki še niso nastopili v resničnostnem šovu in tako smo se znašli na pragu zadnje faze peklenskega načrta – metastaze resničnostnih šovov so povsod in ideja, da na televiziji prikazujemo resnično življenje, se je spremenila v dejstvo, da je resnično življenje postalo televizija.

Priznamo, tudi v naši skromni redakciji smo se na začetku motili, saj smo resničnostne šove pred leti navdušeno pozdravili! V zgodnji fazi so namreč bili videti obetavno! Takrat smo menili, da gre za eno najčistejših gospodarskih dejavnosti – skoraj nekakšen ekonomski perpetuum mobile.

Surovin v obliki tekmovalcev je vedno dovolj in so praktično zastonj. Ko pa je enkrat takšen šov postavljen, z njim služi kopica ljudi. Služijo televizije, založniška podjetja, skozi oglase tudi realni sektor. S skoraj nič vložka, zastonj surovino in vzorno čisto proizvodnjo, ki skoraj ne onesnažuje okolja, je lahko takšen šov cenjen in hvaležen delodajalec.

Če od resničnostnega šova posredno in neposredno živi recimo tisoč ljudi, je Big brother okolijsko bolj primerna gospodarska dejavnost kot pa recimo proizvodnja akumulatorjev. Skupaj z igralništvom, ki tudi dela denar iz nič, bi lahko resničnostne oddaje pomenile tisti ekonomski preboj Slovenije, ki ga že tako dolgo čakamo.

A časi so se spremenili. Pred desetletjem, ko so nas resničnostni šovi zadeli, si nihče ni predstavljal, da bodo postali tako hudičevo vseobsegajoči. Najprej so zavzeli televizije in si na njih razdelili prostor z oglasi. Tako danes izven oglasov, športa in resničnostnih šovov skoraj ni več televizijskih vsebin. A tudi te okupacije varuhi javne morale še niso razumeli kot znak za preplah. Razumništvo se je iz resničnostnih oddaj norčevalo, ali pa zgražalo – vsekakor pa smo jih vsi skupaj podcenjevali!

Alarm je zazvonil, ko so resničnostni šovi z zaslona skočili v življenje. Zgodil se je proces, ki smo ga omenili na začetku: resničnostni šovi, ki so postali tv-uspešnice s promoviranjem običajnega življenja, so z leti naredili poln obrat in principe, značilne za televizijski format, prenesli v običajno življenje. Primerov je veliko in če začnemo le pri najbolj očitnem … slovenska politika že nekaj časa deluje po principih iz resničnostnih  šovov. Če pozorno primerjate prepir med stanovalci v resničnostnem šovu z razpravo v parlamentu, boste zgroženi ugotovili, da govorijo o eni in isti stvari!

Ali pa recimo odstavljanje ministrice za kulturo, ki je bilo prejšnje dni kot bi ga spremljali »na kmetiji«. Vključno s čakanjem na nadaljevanje čez vikend in medijskim stopnjevanjem napetosti ter končno užaljenostjo, ko je oddajo morala zapustiti. Mogoče bi jo rešil samo črno-beli posnetek mečkanja med rjuhami – kar pa je od kulturne ministrice, ob tem še iz kvote DESUS-a, skoraj nemogoče pričakovati … Nezavedno smo tudi tisti, ki vso šarado preziramo, postali igralci v resničnostnem šovu in prav zato se je treba vsaj na simboličnem nivoju upreti …

Resničnostne oddaje v zadnjih letih poneumljajo še bolj pretkano;  pred leti je šlo samo za reklamiranje povprečnosti, a z razvojem formata in eksplicitno spolnostjo se je raven spustila še nižje … Jesti, spati in se razmnoževati. Ter nič početi in predvsem nič misliti.

Včasih nas je v resničnostnem šovu očaralo običajno življenje, danes se lahko čudimo le še njegovi bazičnosti. Na začetku teh oddaj se je zdelo, da lahko sodeluje prav vsak, kar je bilo že dovolj grozno! Danes pa so producenti vzpostavili format, ki zahteva za sodelovanje v oddaji posebne ljudi. In ti nato s seboj v globino kot slepca vodijo celotno gledalstvo …  Resničnostne oddaje, ki trenutno potekajo na televizijah, so hitra cesta v večno temo toposti, nevednosti in ignorance in gledalci, ki te oddaje spremljajo, postanejo z vsakim ogledom posamezne oddaje za črtico bolj neumni …

Sveto preproščino iz deviških let resničnostnih oddaj je zamenjal napad na samo intelektualno srčiko celih narodov. Pri dvomilijonskih Slovencih je takšen proces še bolj nevaren, kajti pri majhnem narodu vsak na novo izleženi bedak zaleže za dva. Povedano drugače: vse to, kar dobrega naredi šolski sistem v recimo enem šolskem letu, povprečen resničnostni šov izniči v eni sami oddaji.

A vse to so dejstva, ki so jih pametnejši od nas že zdavnaj razkrili, da ne govorimo, kako so jih posamezni preroki – »nesmrtni Orwell, ali pa božanski Vonnegut« recimo – tudi predvideli.

Naš prispevek k omejitvi tega vsesplošnega propada naj bo povsem konkreten; predlagamo namreč, da ministrstvo za zdravje resničnostne oddaje na slovenskih televizijah prepove. Da, zavedamo se, da jih predvajajo v glavnem na zasebnih televizijah, ki niso zavezane k splošnemu dobremu, sploh pa naj bo avtonomna gospodarska pobuda neodvisna od politike. A v naslednjih vrsticah bomo dokazali, da resničnostne oddaje neposredno ogrožajo javno zdravje.

Država ima na zdravstvenem ministrstvu pripravljene mehanizme za ohranjanje javnega zdravja. V primeru velikih epidemij, naravnih nesreč ali česa podobnega se je sistem pripravljen odzvati in ohraniti najvišjo mogočo raven javnega zdravja. Seveda govorimo o fizičnem zdravju. A kot vemo, medicina pozna tudi duševno zdravje. Še več! Medicinska doktrina ga vodi kot neločljiv del celotnega zdravja nekega posameznika in ga razume kot vir posameznikove in splošne blaginje. Duševno zdravje je zapleten pojem, ki ga sestavljajo posameznikovo notranje psihično zdravje, občutek sreče, samospoštovanje, njegovi odnosi z drugimi in sposobnost funkcioniranja v družbi. Skratka pojmi, ki so z gledanjem resničnostnih oddaj neposredno ogroženi! Zato bi moralo ministrstvo za zdravje z administrativnim ukrepom resničnostne oddaje nemudoma prepovedati.


10.04.2018

Levičarji in desničarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


03.04.2018

Lov na diplomate

Kot vsaka zgodba v mednarodni politiki zadnja leta, se je tudi izganjanje spremenilo v burlesko


27.03.2018

Pol kile osebnih podatkov, prosim

Če redki začudeno opazujemo razčlovečenje, ki se dogaja na Facebooku, je hkrati varovanje intime še zadnji most, ki nas povezuje s človeškim bistvom


27.03.2018

Tatjana Rojc, poslanka v novem italijanskem parlamentu

V novi sestavi italijanskega parlamenta je tudi Tržačanka Tatjana Rojc, pred katero je velika naloga osveščanja o tem, kaj slovenstvo v Italiji sploh je.


20.03.2018

Zlatko nacionale

Da te Zlatko nadere ali užali, niti ni neka redkost … zato se žrtve počasi že organizirajo v kampanji »Ključnik #Me too!«


15.03.2018

O pobijanju muh

Izrek "dve muhi na en mah" se zdi pri včerajšnjem odstopu celo nekoliko konservativen. Miro Cerar je včeraj pobil toliko mrčesa, kot mu ga ni uspelo v celotnem mandatu in resnično vprašanje, ki se zastavlja, je: "Kaj zdaj?"


13.03.2018

Maketa drugega tira

Kako lahko državljani zaupamo, da bo vladi uspelo zgraditi drugi tir v merilu 1 : 1, če ga ni sposobna izrezbariti v merilu 1:5000?


06.03.2018

Prsi in zadnjice

O enakopravnosti, izključenosti in ogroženosti nežnejšega spola


27.02.2018

Negativna ocena slovenskih oboroženih sil

Kaj mislite, kakšno oceno bi dobili partizani, če bi jih ocenjeval Nato?


20.02.2018

Igre na olimpijadi

Spolitizirane igre, ki so daleč od recimo otroškega navdušenja Sarajeva ali globoke povezanost človeka in narave v Lillehammerju, imajo kar nekaj presežkov … Žal je tistih trivialnih nekajkrat več kot resnično izjemnih olimpijskih zgodb. In med njimi najbolj bega zgodba o ruskem tekmovalcu v curlingu.


13.02.2018

Deskarji stavkovnega vala

Danes pa nekaj o teoriji in praksi stavkovnega vala. Če hočemo plimovanje dobro razumeti, ga je treba izsušiti do samih molekul vode. Šele z otroško nedolžnostjo nam uspe uvideti bistvo prekinitev dela.


06.02.2018

Piranski Rio Mare

Tokrat pa nekaj o piranskih ribičih. Če bomo že šli v ljuti boj zanje, jih je treba bolje spoznati!


23.01.2018

Seznam društev, ki financirajo terorizem

Katera izmed slovenskih društev so med poslovnimi subjekti, ki bi lahko potencialno prala denar in financirala terorizem?


16.01.2018

Neodločeno po krivici

Na mnogih področjih smo priča stopnjevanju nezdravega razmerja med športom in denarjem


09.01.2018

Dosti tekočine in vitamina C

Nalezljive bolezni so hudič; ob ležanju v postelji in slabem počutju pa prinašajo še neslutene premike v samem jedru družbe


26.12.2017

Javnost javnih oseb

Zasebnost je pravica in hkrati tudi odgovornost vsakega izmed nas. Če se človek do zasebnosti ne obnaša vsaj približno odgovorno, je jokcanje ob tem, da je kršena, smešno ... Seveda vse ob predpostavki, da je ob sedemdesetodstotni udeležbi prebivalstva na socialnih omrežjih izraz "javna oseba" zastarel in nepotreben.


19.12.2017

Svoboden denar nesvobodnih ljudi

Kripto valute so denar. Nič hudega, če ne poznate nikogar, ki bi kaj plačal z njimi – formalno so bitcoin in bratranci denar


12.12.2017

Koliko je teh ur ali izkrivljena realnost

Je možno, da bi skoraj leto in četrt poslanec Anže Logar le bral in bral in bral, pa čeprav smo ga videvali v parlamentu, na zasedanjih komisije in končno celo v Bruslju?


05.12.2017

Zasebni šolarji

Če hočemo problem javnega financiranja zasebnega šolstva pravilno razumeti, ga moramo razbiti. Razbiti v prafaktorje, kot bi se izrazili s subatomsko fiziko v javni rabi


28.11.2017

Med oglasnimi bloki ali Reklamokracija

Najprej je bila reklama o kokoši in njenih zdravih jajcih, iz katerih se je nato izlegel medij.


Stran 15 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov