Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Slovenska politika najbolj zanima slovensko politiko

03.05.2016

Glosa Marka Radmiloviča o tem, da je izpostavljanje novih političnih snovanj edina točka, kjer oba pola slovenske politike dejansko sodelujeta.

Po prazničnih dneh, ko smo uživali v vseh štirih letnih časih, pa se ponovno posvetimo vročemu političnemu dogajanju. “Poglejmo, kaj se dogaja na desnici!” Enako bi lahko vzkliknili: “Poglejmo, kaj se dogaja na levici!” Obe sintagmi nista tako nesmiselni, kot se zdi na prvi pogled. Ko hoče levica opozoriti nase, skozi medije spravi na plano: “Poglejmo, kaj se dogaja na desnici” in obratno.

Izpostavljanje novih političnih snovanj na obeh polih je edina točka, kjer danes slovenska politika dejansko sodeluje. Če levičarski mediji poročajo o dogajanju na desnici in desničarski o dogajanju na levici, gre za recipročni proces, ki koristi edino politični eliti. Kajti ankete javnega mnenja kljub spektakularnim predstavitvam vsakemu, ki zna pregledati tiste grafe, sporočajo eno samo zgodbo: slovenska politika najbolj zanima slovensko politiko.

Najnovejša atrakcija tega hermetičnega sveta je napovedana nova stranka na politični desnici. Seveda se sama pozicionira kot sredinska! A kaj je politična sredina, je še manj jasno od tega, kaj sta politična desnica in levica. Ti dve lahko vsaj ločimo po odnosu do preteklosti, sredinci pa si bodo morali obleči nekakšne uniforme, da jih bomo prepoznali.

Torej, bivši poslanec in župan Maribora Franc Kangler se čez nekaj dni pripravlja na ustanovitev nove politične stranke. Optimizem črpa predvsem iz zadnjih zmag, ki jih kot po tekočem traku dosega na slovenskih sodiščih. Človek, ki je povzdignil modo govorjenja o samem sebi v tretji osebi v umetnost in jo prek Jankoviča predal neposredno Trumpu, bo na koncu sodne sage lahko dahnil: “Saj sem vam rekel …

Mimo tega pa bi si Kangler zaslužil nagrado Slovenskega politološkega društva za vztrajnost in nagrado Zveze slovenskih vedeževalk za promocijo. A raje se je odločil za vrnitev v politiko. Njegov odhod iz politike je bil precej spektakularen, zato danes s posebnim zanimanjem pričakujemo tudi njegovo vrnitev.

12. maja naj bi se dosedanja politična platforma, znotraj katere je deloval podjetni Franc, se pravi mariborska lokalna “županova lista” preimenovala v Novo ljudsko stranko Slovenije. Takoj so na noge skočili funkcionarji Slovenske ljudske stranke, nekoč mogočne politične sile v Sloveniji, ki je zadnja leta potisnjena na politično obrobje. Na svojo stran so poklicali tudi zakon o političnih strankah, ki prepoveduje manipuliranje z imeni, kraticami in simboli političnih strank, kar bi lahko pri volivcih povzročilo zmedo. Se pravi, le ena je Slovenska ljudska stranka in vsako podobno ime bi na volitvah lahko delovalo dvoumno.

Na tem mestu trčimo ob precejšnje težave. Najprej bi moral nekdo temeljito raziskati pridevniško rabo znotraj slovenske politike in gospodarstva. Sploh besedico “nova”, ki v tem primeru ne pomeni napadalca slovenske nogometne reprezentance, temveč bližnjico do nenačelnosti in beg od odgovornosti. Še pomnite tovariši, kako sta se skozi pridevniško luknjo v zakonu poskusili v svetlo prihodnost odpeljati obe največji slovenski banki? KBM je postala Nova KBM, LB pa Nova LB in smo bili odrešeni. Sicer smo posledice te ustvarjalne uporabe slovnice skozi leta pokrili davkoplačevalci, a v devetdesetih sta bili obe operaciji nadvse priljubljeni. Podobno zdaj poskuša narediti Kangler. Čeprav bi se moral prav on najprej podučiti o drugačni praksi prav skozi zgodovino svoje lastne stranke.

Zgodovinska SLS je vztrajala pri svojem imenu skoraj celotno dvajseto stoletje. Res, da se je v začetku dvajsetega stoletja preimenovala iz SLS v Vseslovensko ljudsko stranko, a tudi ko sta jo velika Slovenca Krek in Šušteršič predala Korošcu, ki jo je politično obrnil v jugoslovanstvo, je še vedno obdržala ime SLS.

SLS je preživela prvo Jugoslavijo, drugo svetovno vojno, kolaboracijo, tujino, večstrankarstvo v Sloveniji in se kot generična stranka vrnila leta 1992, ko sta se združili SKD in Podobnikova SLS. Kar hočemo povedati, je dejstvo, da nihče od politikov od ustanovitve politične grupacije v letu 1892 do danes ni prišel v skušnjavo, da bi pred stranko postavil pridevnik “nova”! Pa so jo prali viharji dvajsetega stoletja: iz najmogočnejše politične sile v Sloveniji, ki je na zadnjih volitvah v habsburški monarhiji osvojila 87 odstotkov slovenskih mandatov, pred drugo svetovno vojno kot slovenski del JRZ pa 78,6 odstotkov vseh slovenskih glasov, je padla v zakotje in anonimnost, se ponovno dvignila in spet padla.

Ni pomembno, ali se strinjamo s politično, celo ideološko usmeritvijo stranke, ni pomembno, kako jo zgodovinsko ocenjujemo. Priznati je treba njeno kontinuiteto in najmanj, kar lahko padli mariborski župan naredi s pridevnikom “novi”, je to, da pljune na lastno politično tradicijo. Saj imamo tudi stranki, ki sta se in se še vedno potegujeta za socialdemokratsko prvenstvo na Slovenskem, a socialna demokracija je bolj ali ne globalno gibanje – slovenska ljudska stranka pa je – predvsem z zgodovinskim delovanjem Janeza Evangelista Kreka – tako izvorno slovenska, da se zdi vsako igračkanje z njenim imenom skoraj bogokletno.

Mimogrede: kongres županove liste je predviden na isti datum, kot je pred osemnajstimi leti nastala Slovenska kmečka zveza in če hoče Franc Kangler svojo politično stranko resnično navezati na tradicijo krščansko-socialne misli, naj jo vsaj dosledno poimenuje. Glede na vse zamenjave, skozi katere je stranka šla skozi več kot stoletno zgodovino, bi jo moral kleni Duplečan poimenovati kot “novo novo novo novo Ljudsko stranko Slovenije”! Ali s kratico NNNNLSS. Mogoče ne bi prišel v ravno v parlament, v Guinnessovo knjigo rekordov pa prav gotovo. Če že ni tam.


Zapisi iz močvirja

750 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Slovenska politika najbolj zanima slovensko politiko

03.05.2016

Glosa Marka Radmiloviča o tem, da je izpostavljanje novih političnih snovanj edina točka, kjer oba pola slovenske politike dejansko sodelujeta.

Po prazničnih dneh, ko smo uživali v vseh štirih letnih časih, pa se ponovno posvetimo vročemu političnemu dogajanju. “Poglejmo, kaj se dogaja na desnici!” Enako bi lahko vzkliknili: “Poglejmo, kaj se dogaja na levici!” Obe sintagmi nista tako nesmiselni, kot se zdi na prvi pogled. Ko hoče levica opozoriti nase, skozi medije spravi na plano: “Poglejmo, kaj se dogaja na desnici” in obratno.

Izpostavljanje novih političnih snovanj na obeh polih je edina točka, kjer danes slovenska politika dejansko sodeluje. Če levičarski mediji poročajo o dogajanju na desnici in desničarski o dogajanju na levici, gre za recipročni proces, ki koristi edino politični eliti. Kajti ankete javnega mnenja kljub spektakularnim predstavitvam vsakemu, ki zna pregledati tiste grafe, sporočajo eno samo zgodbo: slovenska politika najbolj zanima slovensko politiko.

Najnovejša atrakcija tega hermetičnega sveta je napovedana nova stranka na politični desnici. Seveda se sama pozicionira kot sredinska! A kaj je politična sredina, je še manj jasno od tega, kaj sta politična desnica in levica. Ti dve lahko vsaj ločimo po odnosu do preteklosti, sredinci pa si bodo morali obleči nekakšne uniforme, da jih bomo prepoznali.

Torej, bivši poslanec in župan Maribora Franc Kangler se čez nekaj dni pripravlja na ustanovitev nove politične stranke. Optimizem črpa predvsem iz zadnjih zmag, ki jih kot po tekočem traku dosega na slovenskih sodiščih. Človek, ki je povzdignil modo govorjenja o samem sebi v tretji osebi v umetnost in jo prek Jankoviča predal neposredno Trumpu, bo na koncu sodne sage lahko dahnil: “Saj sem vam rekel …

Mimo tega pa bi si Kangler zaslužil nagrado Slovenskega politološkega društva za vztrajnost in nagrado Zveze slovenskih vedeževalk za promocijo. A raje se je odločil za vrnitev v politiko. Njegov odhod iz politike je bil precej spektakularen, zato danes s posebnim zanimanjem pričakujemo tudi njegovo vrnitev.

12. maja naj bi se dosedanja politična platforma, znotraj katere je deloval podjetni Franc, se pravi mariborska lokalna “županova lista” preimenovala v Novo ljudsko stranko Slovenije. Takoj so na noge skočili funkcionarji Slovenske ljudske stranke, nekoč mogočne politične sile v Sloveniji, ki je zadnja leta potisnjena na politično obrobje. Na svojo stran so poklicali tudi zakon o političnih strankah, ki prepoveduje manipuliranje z imeni, kraticami in simboli političnih strank, kar bi lahko pri volivcih povzročilo zmedo. Se pravi, le ena je Slovenska ljudska stranka in vsako podobno ime bi na volitvah lahko delovalo dvoumno.

Na tem mestu trčimo ob precejšnje težave. Najprej bi moral nekdo temeljito raziskati pridevniško rabo znotraj slovenske politike in gospodarstva. Sploh besedico “nova”, ki v tem primeru ne pomeni napadalca slovenske nogometne reprezentance, temveč bližnjico do nenačelnosti in beg od odgovornosti. Še pomnite tovariši, kako sta se skozi pridevniško luknjo v zakonu poskusili v svetlo prihodnost odpeljati obe največji slovenski banki? KBM je postala Nova KBM, LB pa Nova LB in smo bili odrešeni. Sicer smo posledice te ustvarjalne uporabe slovnice skozi leta pokrili davkoplačevalci, a v devetdesetih sta bili obe operaciji nadvse priljubljeni. Podobno zdaj poskuša narediti Kangler. Čeprav bi se moral prav on najprej podučiti o drugačni praksi prav skozi zgodovino svoje lastne stranke.

Zgodovinska SLS je vztrajala pri svojem imenu skoraj celotno dvajseto stoletje. Res, da se je v začetku dvajsetega stoletja preimenovala iz SLS v Vseslovensko ljudsko stranko, a tudi ko sta jo velika Slovenca Krek in Šušteršič predala Korošcu, ki jo je politično obrnil v jugoslovanstvo, je še vedno obdržala ime SLS.

SLS je preživela prvo Jugoslavijo, drugo svetovno vojno, kolaboracijo, tujino, večstrankarstvo v Sloveniji in se kot generična stranka vrnila leta 1992, ko sta se združili SKD in Podobnikova SLS. Kar hočemo povedati, je dejstvo, da nihče od politikov od ustanovitve politične grupacije v letu 1892 do danes ni prišel v skušnjavo, da bi pred stranko postavil pridevnik “nova”! Pa so jo prali viharji dvajsetega stoletja: iz najmogočnejše politične sile v Sloveniji, ki je na zadnjih volitvah v habsburški monarhiji osvojila 87 odstotkov slovenskih mandatov, pred drugo svetovno vojno kot slovenski del JRZ pa 78,6 odstotkov vseh slovenskih glasov, je padla v zakotje in anonimnost, se ponovno dvignila in spet padla.

Ni pomembno, ali se strinjamo s politično, celo ideološko usmeritvijo stranke, ni pomembno, kako jo zgodovinsko ocenjujemo. Priznati je treba njeno kontinuiteto in najmanj, kar lahko padli mariborski župan naredi s pridevnikom “novi”, je to, da pljune na lastno politično tradicijo. Saj imamo tudi stranki, ki sta se in se še vedno potegujeta za socialdemokratsko prvenstvo na Slovenskem, a socialna demokracija je bolj ali ne globalno gibanje – slovenska ljudska stranka pa je – predvsem z zgodovinskim delovanjem Janeza Evangelista Kreka – tako izvorno slovenska, da se zdi vsako igračkanje z njenim imenom skoraj bogokletno.

Mimogrede: kongres županove liste je predviden na isti datum, kot je pred osemnajstimi leti nastala Slovenska kmečka zveza in če hoče Franc Kangler svojo politično stranko resnično navezati na tradicijo krščansko-socialne misli, naj jo vsaj dosledno poimenuje. Glede na vse zamenjave, skozi katere je stranka šla skozi več kot stoletno zgodovino, bi jo moral kleni Duplečan poimenovati kot “novo novo novo novo Ljudsko stranko Slovenije”! Ali s kratico NNNNLSS. Mogoče ne bi prišel v ravno v parlament, v Guinnessovo knjigo rekordov pa prav gotovo. Če že ni tam.


06.11.2018

Strel v tišino

Ob počastitvi spomina na umrle v vseh vojnah se zdi streljanje s puškami vsaj neprimerno, če že ne škandalozno.


30.10.2018

Slovenski vladarski slog

V teh vremensko zahtevnih urah in dnevih pa nekaj sproščene in prepotrebne zabave. In kaj je lahko bolj zabavnega od slovenske vlade?


23.10.2018

Princ na konju z ročaji

Nekaj o princih, kraljih in ostalih pravljičnih likih. Ter o novinarjih, ki so vse, le pravljični liki ne. Savdski princ in prestolonaslednik je novinarju, svojemu strastnemu kritiku, dal odsekati glavo. Svetovna javnost se je zganila. Del svetovne javnosti se je zganil celo tako zelo, da so zažugali s prstom in zagrozili, da hudobnemu princu ne bodo več prodajali orožja. Na srečo tako daleč, da bi kdo zagrozil z blokado savdske nafte, ni šel nihče. Kaj pa je en novinar proti milijonom sodčkov! Piše: Marko Radmilovič.


16.10.2018

Vohun, ki nas je ljubil

V oddaji boste slišali kup pavšalnih navedb, nepodprtih s kakršnimi koli podatki. Kar pa ni nič hudega. Tudi v resnih medijih na temo obveščevalnih struktur slišite kup pavšalnih in s podatki nepodprtih navedb. Takšna je pač narava obveščevalnega dela.


09.10.2018

Pod svobodnim soncem

Če nič drugega smo prejšnje dni izvedeli, kakšen bo konec sveta. Religiozne prakse ponujajo vsaka svoj scenarij, a kot kaže s poslednjo sodbo, kolobarjenjem duše in z zabavo z devicami ne bo nič. Konec bo veliko bolj posveten. Odvisno od kulinaričnih preferenc naroda se bo človeštvo ali skuhalo ali speklo. Nekako tako je razumeti opozorila iz Medvladnega foruma o podnebnih spremembah, ki poteka v Južni Koreji. Mimogrede; če bi 195 delegatov imelo svoje srečanje v Severni Koreji, bi verjetno ugotovili, da se tam podnebje še nič ne segreva. Piše Marko Radmilovič.


02.10.2018

Sreča ni opoteča

V zapisih je sporedu najbrž preambiciozno modrovanje o sreči. Sreče je več vrst. Tako ne bomo govorili o družinski, športni, osebni in podobnih srečah. Danes bomo govorili o sreči, ki se pojavlja pri igrah na srečo. Piše: Marko Radmilovič


25.09.2018

O življenju krtov

Te dni so sosedje Avstrijci začeli kopati drugo cev karavanškega predora. Istočasno na bi začeli kopati tudi Slovenci proti Avstriji, a na naši strani so Karavanke še neokrnjene.


18.09.2018

V začetku je bila beseda

Nekaj o vseprisotni temi – varnosti. Nevarnost preži na nas iz vseh kotov in vsak trenutek nas lahko ugonobi vse od meča do lakote. In seveda virusov.


11.09.2018

Fontana malih in točenih

Eno zadnjih priložnosti za nekaj sproščenega poletnega esprija začnimo s krajšo odo: Muslimani imajo Meko, Kristjani imajo Jeruzalem. Pivci vina imajo Medano, A pivci piva imamo žalsko fontano. Več v Zapisih iz močvirja, piše Marko Radmilovič.


04.09.2018

Divja varda

Pa smo nazaj. Zdi se, kot da niti nismo odšli. Ko smo se junija poslovili, smo imeli vlado z delnimi pooblastili, ko se septembra vračamo, imamo še vedno vlado z delnimi pooblastili. Ker smo preživeli, ker je preživela država in ker je očitno preživela tudi vlada z delnimi pooblastili, se zastavlja logično vprašanje: Ali sploh potrebujemo vlado s polnimi pooblastili? Piše: Marko Radmilovič Glas: Jure Franko


26.06.2018

Zadnje besede poslanic

Danes pa zelo na kratko, kajti oba redna poslušalca te oddaje si še nista povsem opomogla od podaljšanega konca tedna. In prav o prazničnih dneh bo tekla beseda. Analizirali bomo nekaj temeljnih misli, ki so jih ob prazničnih nagovorih izrekli vidni predstavniki naroda. In sicer zadnje besede v govorih predsednika parlamenta, predsednika vlade, predsednika republike, ob tem pa bomo prenesli še praznične misli državljana Franca K.


19.06.2018

Diktatura asfalta

Pri nas na asfalt še vedno gledamo kot na najredkejšo možno dobrino. Kot bi šlo za črno zlato, ne pa za mešanico gramoza in odpadka pri pridobivanju nafte. Sploh pa ni sprejemljiv argument, da za asfaltiranje ni denarja. Skozi okno ga lopatamo z referendumi, odškodninami, izgubljenimi tožbami in ostalimi demokratičnimi procesi. Povedano drugače: če imamo dovolj denarja za demokracijo, bi ga morali imeti tudi za asfalt.


12.06.2018

Gliha vkup štriha

Svetovni dogodki niso prijazni do tistih, ki ponoči radi spijo. Najprej je bilo treba pospremiti finale košarkarske lige NBA, potem pa še srečanje predsednika Trumpa in predsednika Kima. In naj že na začetku povemo: omemba košarke ni popolnoma neumestna. Denis Rodman, znameniti »Črv« iz šampionskega moštva Čikaga, ima v ameriško-severnokorejskih odnosih pomembno vlogo in ob srečanju je bil tako ganjen, da je celo zajokal. Ampak kaj to srečanje za ves svet zares pomeni? Piše: Marko Radmilovič


05.06.2018

Nam je vseeno kam reka teče

Povolilna kolumna Marka Radmiloviča.


29.05.2018

U ta črna skrin'ca

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


22.05.2018

Živalska farma

Danes pa o čebelah. Izpustili bomo večino duhovitih primerjav in primernih verzov, ki so jih o žuželki zadnje dni izbrskali v medijih, in se posvetili sami vlogi čebele. Ne le na planetu, temveč predvsem v zunanjepolitičnem kontekstu.


15.05.2018

Viljem drugič

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


08.05.2018

Rokovalci

Priprave na sestop oblasti k ljudem, kot tudi lahko razumemo inflacijo volitev in referendumov v prihodnjih mesecih, so v popolnem razmahu. Pesniško navdahnjeni protagonisti skupaj z najbolj vnetimi analitiki vse skupaj označujejo za praznik demokracije – toda okorelemu ciniku se zdi vse skupaj malce nadležno. Še posebno zato, ker se letos volitvam ne boste mogli izogniti.


24.04.2018

Spomeniško varstvo

Če bi po naslednji skrunitvi spomenika predsednik republike lastnoročno z gobico čistil svojo zapuščino na Kongresnem trgu, bi izpolnil svoje spravno poslanstvo


17.04.2018

Pametna vas

Slovensko podeželje je neusahljiv vir pameti in modrosti. Zato je projekt, imenovan »pametna vas«, vsaj nepoučenemu nekoliko tuj


Stran 14 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov