Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nasilni

14.06.2016

Tedenski komentar Marka Radmiloviča.

Nasilje smo z rekordnimi dosežki začeli kategorizirati kot šport, šport pa z izgredi kategorizirati kot nasilje

Kar se nekaterim dozdeva zadnjih dva tisoč let, se je končno izkazalo za resnično: planetu se je utrgalo. Poboj v Združenih državah, pretepi na evropskem prvenstvu ob običajnem nizanju vojn, spopadov in kriz. Logika nasilja je na glasovanju dobila 12 točk in nenasilni smo vsaj zaskrbljeni, če že ne prestrašeni. Tako v dnevih, ki nas ločijo od tega, da jih enkrat za vselej dobimo po gobcu, nekaj dejstev v razmislek.

Ali je mogoče iz vseh na pogled povsem različnih nasilnih dejanj sestaviti enotno teorijo nasilnosti?” bi se vprašali fiziki. Ali je mogoče, da ima streljanje na Floridi z divjanjem po Marseillu skupno vzročno jedro?

Če naredimo skrajno redukcijo, je odgovor pritrdilen – v obeh primerih je iracionalno sovraštvo vzrok za nasilje – a poskusimo se pozabavati z manj očitnim.

Najprej analizirajmo ameriško obsedenost z orožjem.

Skrajno konservativni orožarski krogi v Ameriki so na zadnje napade odgovorili s tezo, da Američani potrebujejo več in ne manj orožja. Stališče, ki je vzbudilo planetarno zgražanje, pa ima v sebi zrno soli. Logika orožja je namreč binarna. Ali ga imaš, ali ga nimaš. Če bi ga imeli vsi, bi bilo žrtev streljanj manj. Ker bi napadeni napadalce postreljali veliko prej, kot to uspe policiji. Druga skrajnost je družba, v kateri nima orožja nihče. In mimogrede; za katero se iskreno zavzemamo v tej oddaji – da se izognemo tožarjenju pri varuhu poslušalčevih pravic.

Torej, da imajo orožje vsi, je sicer veliko manj primerno od tega, ko ga nima nihče, a še vedno nekajkrat bolj primerno od tega, da ga imajo samo nekateri.

Ti do njega pridejo otročje lahko in so praviloma dokazani sociopati. Če imajo orožje vsi, preživijo tisti z največjo puško, če ga nima nihče, preživijo tisti z največjim egom. Dobrodošli na Modrem planetu.

Po drugi strani pa imamo družbe, kot je Francija, kjer orožja nima nihče, ki za to ni pooblaščen. Pa pridejo ruski specialisti za borilne veščine, preoblečeni v navijače in te nič hudega slutečega in pivo pijočega nalomijo kot mlado brezo. In glede na to, da govorimo o floridskem streljanju tako intenzivno samo zaradi tega, ker je rekordno po številu žrtev ter da govorimo o navijaških izgredih samo zato, ker so rekordno množični, lahko sklenemo: nasilje smo z rekordnimi dosežki začeli kategorizirati kot šport, šport pa z izgredi kategorizirati kot nasilje. Dve plati istega nasilnega kovanca.

Ampak kaj je tokrat drugače, kot že ni tisočletja? Kaj velja za nasilje enaindvajsetega stoletja, kar ni veljalo za nasilje z začetkov našega štetja?

Na prvi pogled se ni spremenilo čisto nič, na drugi pogled se je spremenilo vse. Vsaj kolikor pričajo viri, je nasilje starih bilo sicer res grobo, a vsaj v določeni meri tudi glorificirano. Mi smo glorifikacijo nasilja obdržali, kar se bo kmalu videlo na državni proslavi, dodali pa smo še komercializacijo. Nikoli v zgodovini se nasilje ni tako zelo dobro prodajalo. Družbena omrežja, video igrice, industrija filmov, pop kultura, šport; ves podporni aparat družbe je podvržen komercializiranem nasilju. Če k temu prištejemo še običajne in skozi zgodovino dokazane nasilne institucije, kot so država, religija, multinacionalke, tajne službe in kriminalne elite, ugotovimo, da izven nasilja v sodobnosti ni ničesar. Gandijev nenasilni koncept je iz žive prakse, ki so jo demonstrirali hipiji, postal samo zgodovinska referenca.

Nenasilje kot metoda je iz družbene stvarnosti povsem izbrisano. Pomislite, kdaj ste nazadnje doživeli iskren poziv javne osebe k nenasilju? Še tako miroljubni in razumni menimo, kako je dovolj, če ne pozivamo k nasilju – kar pa je seveda dramatično drugače od poziva k nenasilju. Povedano drugače: tudi v svobodomiselnih medijih je največ, kar zmoremo, življenjsko vodilo: “Nobeno nasilje ni sprejemljivo”, kar pa je toliko manj od potrebnega poziva, ki bi se naj glasil: “Edino sprejemljivo je nenasilje.”

Kot se dogaja s pozivi k nenasilni družbi, bo tudi to pisanje označeno kot naivno. Kot je naivna recimo “Imagine”. In če pogledaš v enciklopedijo citatov o nenasilju zaskrbljen ugotoviš, da v tem stoletju še nismo pridelali nobenega nenasilnega citata in da se tisti najbolj znani berejo kot “kdo je kdo” v šestdesetih prejšnjega stoletja.

Če hočemo nenasilje spet spraviti najprej v besednjak, šele pozneje tudi v družbeno prakso, bo treba najprej onemogočiti sodobne krošnjarje z nasiljem. Politike, duhovnike, novinarje, sodnike, intelektualce, orožarski lobi, razvijalce računalniških igric, skrbnike socialnih omrežij in potem proti koncu še ruske mojstre borilnih veščin, preoblečene v navijače. In povsem na koncu še Omarje Meteene.


Zapisi iz močvirja

754 epizod


Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!

Nasilni

14.06.2016

Tedenski komentar Marka Radmiloviča.

Nasilje smo z rekordnimi dosežki začeli kategorizirati kot šport, šport pa z izgredi kategorizirati kot nasilje

Kar se nekaterim dozdeva zadnjih dva tisoč let, se je končno izkazalo za resnično: planetu se je utrgalo. Poboj v Združenih državah, pretepi na evropskem prvenstvu ob običajnem nizanju vojn, spopadov in kriz. Logika nasilja je na glasovanju dobila 12 točk in nenasilni smo vsaj zaskrbljeni, če že ne prestrašeni. Tako v dnevih, ki nas ločijo od tega, da jih enkrat za vselej dobimo po gobcu, nekaj dejstev v razmislek.

Ali je mogoče iz vseh na pogled povsem različnih nasilnih dejanj sestaviti enotno teorijo nasilnosti?” bi se vprašali fiziki. Ali je mogoče, da ima streljanje na Floridi z divjanjem po Marseillu skupno vzročno jedro?

Če naredimo skrajno redukcijo, je odgovor pritrdilen – v obeh primerih je iracionalno sovraštvo vzrok za nasilje – a poskusimo se pozabavati z manj očitnim.

Najprej analizirajmo ameriško obsedenost z orožjem.

Skrajno konservativni orožarski krogi v Ameriki so na zadnje napade odgovorili s tezo, da Američani potrebujejo več in ne manj orožja. Stališče, ki je vzbudilo planetarno zgražanje, pa ima v sebi zrno soli. Logika orožja je namreč binarna. Ali ga imaš, ali ga nimaš. Če bi ga imeli vsi, bi bilo žrtev streljanj manj. Ker bi napadeni napadalce postreljali veliko prej, kot to uspe policiji. Druga skrajnost je družba, v kateri nima orožja nihče. In mimogrede; za katero se iskreno zavzemamo v tej oddaji – da se izognemo tožarjenju pri varuhu poslušalčevih pravic.

Torej, da imajo orožje vsi, je sicer veliko manj primerno od tega, ko ga nima nihče, a še vedno nekajkrat bolj primerno od tega, da ga imajo samo nekateri.

Ti do njega pridejo otročje lahko in so praviloma dokazani sociopati. Če imajo orožje vsi, preživijo tisti z največjo puško, če ga nima nihče, preživijo tisti z največjim egom. Dobrodošli na Modrem planetu.

Po drugi strani pa imamo družbe, kot je Francija, kjer orožja nima nihče, ki za to ni pooblaščen. Pa pridejo ruski specialisti za borilne veščine, preoblečeni v navijače in te nič hudega slutečega in pivo pijočega nalomijo kot mlado brezo. In glede na to, da govorimo o floridskem streljanju tako intenzivno samo zaradi tega, ker je rekordno po številu žrtev ter da govorimo o navijaških izgredih samo zato, ker so rekordno množični, lahko sklenemo: nasilje smo z rekordnimi dosežki začeli kategorizirati kot šport, šport pa z izgredi kategorizirati kot nasilje. Dve plati istega nasilnega kovanca.

Ampak kaj je tokrat drugače, kot že ni tisočletja? Kaj velja za nasilje enaindvajsetega stoletja, kar ni veljalo za nasilje z začetkov našega štetja?

Na prvi pogled se ni spremenilo čisto nič, na drugi pogled se je spremenilo vse. Vsaj kolikor pričajo viri, je nasilje starih bilo sicer res grobo, a vsaj v določeni meri tudi glorificirano. Mi smo glorifikacijo nasilja obdržali, kar se bo kmalu videlo na državni proslavi, dodali pa smo še komercializacijo. Nikoli v zgodovini se nasilje ni tako zelo dobro prodajalo. Družbena omrežja, video igrice, industrija filmov, pop kultura, šport; ves podporni aparat družbe je podvržen komercializiranem nasilju. Če k temu prištejemo še običajne in skozi zgodovino dokazane nasilne institucije, kot so država, religija, multinacionalke, tajne službe in kriminalne elite, ugotovimo, da izven nasilja v sodobnosti ni ničesar. Gandijev nenasilni koncept je iz žive prakse, ki so jo demonstrirali hipiji, postal samo zgodovinska referenca.

Nenasilje kot metoda je iz družbene stvarnosti povsem izbrisano. Pomislite, kdaj ste nazadnje doživeli iskren poziv javne osebe k nenasilju? Še tako miroljubni in razumni menimo, kako je dovolj, če ne pozivamo k nasilju – kar pa je seveda dramatično drugače od poziva k nenasilju. Povedano drugače: tudi v svobodomiselnih medijih je največ, kar zmoremo, življenjsko vodilo: “Nobeno nasilje ni sprejemljivo”, kar pa je toliko manj od potrebnega poziva, ki bi se naj glasil: “Edino sprejemljivo je nenasilje.”

Kot se dogaja s pozivi k nenasilni družbi, bo tudi to pisanje označeno kot naivno. Kot je naivna recimo “Imagine”. In če pogledaš v enciklopedijo citatov o nenasilju zaskrbljen ugotoviš, da v tem stoletju še nismo pridelali nobenega nenasilnega citata in da se tisti najbolj znani berejo kot “kdo je kdo” v šestdesetih prejšnjega stoletja.

Če hočemo nenasilje spet spraviti najprej v besednjak, šele pozneje tudi v družbeno prakso, bo treba najprej onemogočiti sodobne krošnjarje z nasiljem. Politike, duhovnike, novinarje, sodnike, intelektualce, orožarski lobi, razvijalce računalniških igric, skrbnike socialnih omrežij in potem proti koncu še ruske mojstre borilnih veščin, preoblečene v navijače. In povsem na koncu še Omarje Meteene.


06.10.2015

Švedski bankirji

Med vsemi velikimi analizami o položaju slabe banke in njenega vodstva se zdi, da manjkajo teoretične osnove. Na srečo je naša oddaja še vedno tu, da zapolni nastalo vrzel.


29.09.2015

Volkswagnovo močvirje

Ne preslišite glose Marka Radmiloviča! Vsak torek na Valu 202!


22.09.2015

Sedi pet!

Ne zamudite humorja Marka Radmiloviča v novi glosi!


15.09.2015

Nič o beguncih

Seveda bomo govorili o beguncih. Upajmo, da bo novo in sveže, kajti medijsko zanimanje je pokvarljiva roba in potrebno ga je obnavljati.


12.09.2015

Na drugo žogo

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


21.07.2015

Slovenci na počitnicah

Za slovo od sezone pa še o slovenskem fenomenu, ki je več kot očiten, a tako redko opažen. Slovencev nas je več kot dva milijona! Kako je mogoče, da se vsa ta leta motimo v preštevanju, sicer ostaja skrivnost, a že povprečnemu opazovalcu je jasno, kako ta narod mora po logiki stvari šteti več pripadnikov kot uradnih dva milijona. In najlepši čas za preštevanje ljudstva so počitnice.


14.07.2015

Zmagovalci časa na plakatih

Tokrat glosa o še enem narodnem bogastvu - javnem praznovanju okroglih obletnic: prometni znaki, obešeni na vitke smreke, vsemu svetu sporočajo, koliko je slavljenec star.


07.07.2015

Kuharji iščejo jedce

Sedi na plaži in prebira kisle kumarice. V juliju umirimo brzeči vrtiljak vsakdanjosti in se posvetimo običajnim slovenskim norostim. V zabavo in v poduk!


30.06.2015

Grdi Grki in monetarne čarovnije

Glosa Marka Radmilovilča o grški krizi, izjavah slovenskih politikov in monetarnih čarovnijah, ki ne prinesejo rešitve.


23.06.2015

Kje so naši radarji

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


16.06.2015

Go back to Slovenia

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


09.06.2015

"Razumeti piščance" ni dosežek niti v marketingu

Danes pa nekaj o visoki umetnosti marketinga. V naš vsakdan namreč prodira dejstvo, da je marketing mogoče študirati, iz njega diplomirati, doktorirati in z njegovo pomočjo bajno obogateti. Za marketing se odločajo vse pametnejši; včasih bi bili atomski fiziki, danes so raje v marketingu – kar se najprej in najočitneje vidi v reklamah. Kajti mi povprečne pameti, da ne govorimo o onih bolj počasnih, reklam ne razumemo več.


02.06.2015

Moje miške

Aktualna glosa Marka Radmiloviča. Tokrat o Borutu Pahorju in njegovih "miškah".


26.05.2015

Evtanazija na način hiše

Glosa Marka Radmiloviča!


26.05.2015

Evtanazija na način hiše

Glosa Marka Radmiloviča!


19.05.2015

Maturo razumemo kot generator mladih lopovov

Danes za kratko nazaj v šolske klopi. V starih časih so maturi rekli zrelostni izpit, potem pa se je nekje zalomilo.


12.05.2015

Ne bo sprave brez trave

Nova glosa izpod peresa Marka Radmiloviča.


05.05.2015

Pozno ponoči za mizo sedim ...

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor.


28.04.2015

Nepal in Slovenci

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


28.04.2015

Nepal in Slovenci

Glosa Marka Radmiloviča, začinjena s prefinjenim smislom za humor, ki je enostavno ne smete preslišati!


Stran 21 od 38
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov